V nadaljevanju:
1. Kaj je toplotna prehodnost?
Transmisijske (toplotne) izgube zmanjšamo s kvalitetno vgradnjo energijsko varčnih oken, izgube zaradi prezračevanja pa z načrtnim in kvalitetnim zračenjem prostorov. Toplotna prehodnost okna (Uw) je izražena v W/m2K in nam pove, koliko toplote (W) prepusti okno na m2 površine pri temperaturni razliki 1K oz. 1°C. Pri izračunih toplotnih prehodnosti vedno stremimo k čim manjšemu koeficientu oz. rezultatu; manjši je Uw, večji je prihranek energije v stavbi.
Koeficient toplotne prehodnosti se pri starejših gradnjah giblje med 3,0 – 3,5 W/m2K zaradi slabše kvalitete stekla, števila stekel, nanosov in slabše kvalitete materiala okenskega okvirja. Pri večini novogradenj pa je toplotna prehodnost oken približno 1,3 W/m2K in manj, pri nizkoenergijskih hišah vrednost običajno ne preseže niti 0,8 W/m2K.
2. Toplotna prehodnost (Uw) - kaj vpliva nanjo?
- Material (toplotna prehodnost okenskih okvirjev - Uf)
Na toplotno prehodnost okenskega okvirja v večji meri vpliva vrsta materiala (les, PVC, ALU) in širina oz. debelina okenskega okvirja.
- Zasteklitev (toplotna prehodnost stekla - Ug)
Vrednost Ug je odvisna od števila uporabljenih stekel, vrste plina, s katerim se polni prostor med steklom (argon, kripton) in števila stekel z emisijskim nanosom.
- Linearni koeficient toplotne prehodnosti (Yg)
2.1 Toplotna prehodnost glede na material
Ko govorimo o toplotni prehodnosti okna, ne moremo mimo ustrezne izbire materiala. Od izbire materiala je odvisna toplotna prehodnost okvirja – čim manjši je koeficient toplotne prevodnosti, tem boljši izolator je material.
Lesena okna so zato na področju izolativnosti najboljša med vsemi materiali, saj imajo najnižji koeficient toplotne prevodnosti in posledično najnižji koeficient toplotne prehodnosti, ki znaša cca. 1,5 – 1,8 W/m2K. Sledijo PVC okenski okvirji s toplotno prehodnostjo 2,0 – 2,5 W/m2K, na zadnjem mestu, z najslabšim koeficientom toplotne prehodnosti pa se nahajajo ALU okenski okvirji. Njihova vrednost je cca. 3,0 – 6,0 W/m2K.
2.2 Toplotna prehodnost glede na zasteklitev
Na koeficient toplotne prehodnosti stekla vpliva število stekel, debelina med-stekelnih prostorov in uporaba dodatnih nanosov in polnjenj v med-stekelenih prostorih. Debelina samih stekel je popolnoma zanemarljiva. Pri novogradnjah se običajno uporabljata dvojna ali trojna zasteklitev z dodatnimi emisijskimi nanosi.
Prostor med steklom se zapolni z žlahtnim plinom, največkrat argonom ali kriptonom (Ar, Kr). Dodatno polnjenje medprostora in dodatni nizkoemisijski nanosi pripomorejo k boljši, nižji toplotni prehodnosti stekla. Uporaba troslojne zasteklitve je s stališča toplotne prehodnosti boljša, vendar pa so okna te vrste precej dražja in težja, kar lahko privede do okvare okovja.
2.3 Toplotna prehodnost glede na linearni koeficient toplotne prehodnosti in distančnike
Linearni koeficient toplotne prehodnosti je odvisen od vrste distančnika (ALU, topli rob) in kakovosti tesnjenja stika med steklom in krilom. Distančnik omogoča spajanje robov dveh sosednjih steklenih plošč in določa širino med-stekelnega prostora.
Prav ta med-stekelni prostor najbolj vpliva na koeficient toplotne prehodnosti. Pomembno je, da je distančnik narejen in vgrajen na način, da preprečuje uhajanje žlahtnega plina iz med-stekelnega prostora in da je v ta prostor preprečen vdor vlage od zunaj. Distančnik je lahko narejen iz različnih materialov : aluminija, umetne gume, izolacijskega materiala – warm edge – ali plemenitega jekla.
3. PURES – pojem toplotne prehodnosti
Po slovenskih standardih je pojem toplotna prehodnost opredeljen in razložen v PURES-u. V pravilniku je zapisano, da je v ogrevanih prostorih dovoljeno uporabljati zasteklitev s toplotno prehodnostjo največ Ug=1,1 W/m2K in okna (okvir + steklo) s toplotno prehodnostjo največ Uw=1,3 W/m2K.