Kakšna je prava debelina asfalta?

Pri asfaltiranju parkirišč, dovoza in drugih površin imamo na izbiro dve možnosti. Lahko se odločimo za enoslojni asfalt ali dvoslojni asfalt. Različne vrste asfalta imajo različne lastnosti. Enoslojni asfalt je bolj občutljiv na obtežitve, zato se ga praviloma uporablja le za pešpoti, kolesarske steze in lažji, občasen osebni promet. Za prometnejše ceste in tovorni promet pa je nujno dvoslojno polaganje. Priporočamo dvoslojno asfaltiranje, tudi za dvorišča in dovozne poti, kljub nekoliko višji ceni, saj zagotavlja boljši videz in daljšo življenjsko dobo asfalta.

Za dvorišča, dovozne poti in ceste lahko, kot ekonomično rešitev, izberemo enoslojno asfaltiranje. Ta vrsta asfalta je primerna za lažji promet. Enojno asfaltiranje pomeni, da na tamponsko in drenažno podlago položimo eno plast asfalta. Za obremenitve do 3,5 tone je primerna debelina sloja asfalta najmanj 5-6 cm pri tem pa je struktura zgornje plasti asfalta 0–11 mm ali 0-16 mm. Za težje obremenitve do 8 ton, pa je ustrezna debelina sloja asfalta najmanj 7-8 cm, struktura zgornje plasti pa 0-16 mm. Navedeni podatki so zgolj informativne narave. Konkretno vrsto in debelino asfalta bo določil strokovnjak na podlagi ogleda situacije.

Prednost enojnega asfalta je v ceni, saj je nekoliko cenejši, kot dvoslojni. 

Nekateri glavni dejavniki, ki vplivajo na ceno, so:

• Površina: Večja površina, ki jo je treba asfaltirati, seveda pomeni višjo ceno. 
• Debelina sloja: Če je zahtevana večja debelina sloja asfalta, bo cena običajno višja. Debelejši sloj zahteva več materiala, kar vpliva na skupno ceno asfaltiranja.
• Vrsta asfalta: Različne vrste asfalta imajo lahko različne cene. Na primer, asfalt z večjimi frakcijami ali posebnimi dodatki lahko stane več kot standardni asfalt.
• Priprava podlage: Kvaliteta in priprava podlage pred asfaltiranjem lahko vplivata na ceno. Če je potrebna dodatna priprava, kot je izravnava ali odstranjevanje obstoječega materiala, se cena lahko poviša.
• Lokacija: Stroški prevoza materiala in opreme do lokacije asfaltiranja lahko vplivajo na ceno. Oddaljenost lokacije od virov materiala ali specializiranih ekip lahko poveča stroške.
• Dodatna dela: Če so potrebna dodatna dela, kot so postavitev robnikov, izdelava drenaže itd., se lcena ahko poviša.

Pomembno je, da se posvetujete s strokovnjaki in pridobite več ponudb, da lahko dobite natančno oceno stroškov za vaš specifičen projekt.

Dvoslojno asfaltiranje se uporablja za površine, kjer se poleg osebnih avtomobilov premikajo tudi težja vozila. Kakovost dvoslojnega asfalta je višja, saj ima spodnji sloj debelejšo plast in grobo frakcijo kamna. To omogoča, da asfaltna površina v segretem stanju zdrži večjo točkovno obremenitev. Zgornji sloj pa je tanjši in ima fino frakcijo, zaradi česar je asfalt gladkejši. Pri dvoriščih in dovoznih poteh z obremenitvijo do 3 tone se dvoslojno asfaltiranje največkrat izvaja v debelini najmanj 8 cm (5+3 cm).

• Za obremenitve do 8 ton:  je priporočena debelina spodnjega sloja asfalta 5 cm in zgornjega sloja asfalta 5cm. Frakcija spodnjega sloja je 0-22 mm, zgornjega sloja pa 0-8 mm ali 0-11 mm.
• Za obremenitve do 10 ton: je priporočena debelina spodnjega sloja asfalta 8 cm, zgornjega pa 3-4 cm. Frakcija spodnjega sloja je 0-22 mm, zgornjega sloja pa 0-8 mm ali 0-11 mm.
• Za pogoste in težke obremenitve do 10 ton (velja tudi za ceste): je priporočena debelina spodnjega sloja asfalta 10 cm, zgornjega pa 4 cm. Frakcija spodnjega sloja je 0-22 mm ali 0-32 mm, zgornjega sloja pa 0-11 mm.

Navedeni podatki so informativne narave. Primerna vrsta in debelina asfaltne mase se določi ob ogledu posamezne situacije.

Priporočamo dvoslojno asfaltiranje, kljub nekoliko višji ceni, saj zagotavlja boljši videz in daljšo življenjsko dobo asfalta.

Prednost dvoslojnega asfaltiranja je v večji nosilnosti in gladkosti. Je pa seveda dvoslojni asfalt dražji od enoslojnega asfalta, saj zahteva več dela in uporabljenih materialov. Priporočamo, da se posvetujete s strokovnjaki in pridobite več ponudb, da lahko dobite natančno oceno stroškov za vaš specifičen projekt.

Tako v primeru enoslojnega kot dvoslojnega asfalta je zelo pomembno, da dobro pripravimo podlago in pri tem ne sklepamo kompromisov. 

4.1 Priprava podlage - Izkop

Prva faza ustrezne priprave terena vključuje izkop približno 60 centimetrov neutrjenega terena za površine, po katerih se bodo premikala le osebna vozila. V primeru, da bodo na teh površinah tudi težka vozila, kot so tovornjaki, traktorji s prikolicami in podobno, bo potrebno izkopati debelejšo plast terena, pri čemer bo treba upoštevati dodatno obremenitev pri nasutju.

Pri izbiri in količini ustrezne plasti nasutja je treba upoštevati tudi zmrzlinsko odpornost tal, ki se lahko zelo razlikuje v različnih delih Slovenije. Na primer, na Gorenjskem bo potrebno več nasutja kot na Primorskem.

4.2 Spodnji sloj nasutja in utrditev

Na splošno velja, da je treba v izkopani teren najprej nasuti 40 do 50 centimetrov grobega materiala. Za povozne površine, se uporablja gramoz ali drobljeni agregat ustrezne debeline. Grobo nasutje je treba položiti po plasteh in vsako plast temeljito utrditi, da bo celoten spodnji sloj zagotavljal ustrezno zaščito pred zmrzaljo.

Pred nasipanjem grobega materiala je potrebno zagotoviti, da je teren pravilno nagnen stran od hiše s padcem vsaj 2,5 odstotka. V primeru, da se teren nagiba proti hiši, je nujno zagotoviti odtočne kanale, pri čemer se običajno uporabljajo betonski kanali s kovinsko rešetko. Ti morajo biti dovolj trdni in vzdržljivi, da lahko prenesejo težo osebnega avtomobila. Ne glede na vrsto tal je priporočljivo izvesti tudi drenažni sistem, ki bo preprečeval zastajanje vode nad zaključno oblogo ali pod njo.

4.3 Zgornji sloj nasutja in utrditev

Na dobro utrjen spodnji sloj se položi zgornji sloj nasutja, sestavljen iz drobnejšega gramoznega materiala. Ta sloj, debel približno dvajset centimetrov, je prav tako treba temeljito utrditi. Šele po tem se lahko začne asfaltiranje.