V nadaljevanju:
1. Vrste asfalta -
enoslojni ali dvoslojni asfalt?
2. Enojno asfaltiranje
2.1 Enojni asfalt - cena
Nekateri glavni dejavniki, ki vplivajo na ceno, so:
- Površina: Večja površina, ki jo je treba asfaltirati, seveda pomeni višjo ceno.
- Debelina sloja: Če je zahtevana večja debelina sloja asfalta, bo cena običajno višja. Debelejši sloj zahteva več materiala, kar vpliva na skupno ceno asfaltiranja.
- Vrsta asfalta: Različne vrste asfalta imajo lahko različne cene. Na primer, asfalt z večjimi frakcijami ali posebnimi dodatki lahko stane več kot standardni asfalt.
- Priprava podlage: Kvaliteta in priprava podlage pred asfaltiranjem lahko vplivata na ceno. Če je potrebna dodatna priprava, kot je izravnava ali odstranjevanje obstoječega materiala, se cena lahko poviša.
- Lokacija: Stroški prevoza materiala in opreme do lokacije asfaltiranja lahko vplivajo na ceno. Oddaljenost lokacije od virov materiala ali specializiranih ekip lahko poveča stroške.
- Dodatna dela: Če so potrebna dodatna dela, kot so postavitev robnikov, izdelava drenaže itd., se lcena ahko poviša.
Pomembno je, da se posvetujete s strokovnjaki in pridobite več ponudb, da lahko dobite natančno oceno stroškov za vaš specifičen projekt.
3. Dvojno asfaltiranje
Dvoslojno asfaltiranje se uporablja za površine, kjer se poleg osebnih avtomobilov premikajo tudi težja vozila. Kakovost dvoslojnega asfalta je višja, saj ima spodnji sloj debelejšo plast in grobo frakcijo kamna. To omogoča, da asfaltna površina v segretem stanju zdrži večjo točkovno obremenitev. Zgornji sloj pa je tanjši in ima fino frakcijo, zaradi česar je asfalt gladkejši. Pri dvoriščih in dovoznih poteh z obremenitvijo do 3 tone se dvoslojno asfaltiranje največkrat izvaja v debelini najmanj 8 cm (5+3 cm).
- Za obremenitve do 8 ton: je priporočena debelina spodnjega sloja asfalta 5 cm in zgornjega sloja asfalta 5cm. Frakcija spodnjega sloja je 0-22 mm, zgornjega sloja pa 0-8 mm ali 0-11 mm.
- Za obremenitve do 10 ton: je priporočena debelina spodnjega sloja asfalta 8 cm, zgornjega pa 3-4 cm. Frakcija spodnjega sloja je 0-22 mm, zgornjega sloja pa 0-8 mm ali 0-11 mm.
- Za pogoste in težke obremenitve do 10 ton (velja tudi za ceste): je priporočena debelina spodnjega sloja asfalta 10 cm, zgornjega pa 4 cm. Frakcija spodnjega sloja je 0-22 mm ali 0-32 mm, zgornjega sloja pa 0-11 mm.
Navedeni podatki so informativne narave. Primerna vrsta in debelina asfaltne mase se določi ob ogledu posamezne situacije.
Priporočamo dvoslojno asfaltiranje, kljub nekoliko višji ceni, saj zagotavlja boljši videz in daljšo življenjsko dobo asfalta.
3.1 Dvojno asfaltiranje - cena
4. Priprava podlage in polaganje asfalta
4.1 Priprava podlage - Izkop
Prva faza ustrezne priprave terena vključuje izkop približno 60 centimetrov neutrjenega terena za površine, po katerih se bodo premikala le osebna vozila. V primeru, da bodo na teh površinah tudi težka vozila, kot so tovornjaki, traktorji s prikolicami in podobno, bo potrebno izkopati debelejšo plast terena, pri čemer bo treba upoštevati dodatno obremenitev pri nasutju.
Pri izbiri in količini ustrezne plasti nasutja je treba upoštevati tudi zmrzlinsko odpornost tal, ki se lahko zelo razlikuje v različnih delih Slovenije. Na primer, na Gorenjskem bo potrebno več nasutja kot na Primorskem.
4.2 Spodnji sloj nasutja in utrditev
Na splošno velja, da je treba v izkopani teren najprej nasuti 40 do 50 centimetrov grobega materiala. Za povozne površine, se uporablja gramoz ali drobljeni agregat ustrezne debeline. Grobo nasutje je treba položiti po plasteh in vsako plast temeljito utrditi, da bo celoten spodnji sloj zagotavljal ustrezno zaščito pred zmrzaljo.
Pred nasipanjem grobega materiala je potrebno zagotoviti, da je teren pravilno nagnen stran od hiše s padcem vsaj 2,5 odstotka. V primeru, da se teren nagiba proti hiši, je nujno zagotoviti odtočne kanale, pri čemer se običajno uporabljajo betonski kanali s kovinsko rešetko. Ti morajo biti dovolj trdni in vzdržljivi, da lahko prenesejo težo osebnega avtomobila. Ne glede na vrsto tal je priporočljivo izvesti tudi drenažni sistem, ki bo preprečeval zastajanje vode nad zaključno oblogo ali pod njo.
4.3 Zgornji sloj nasutja in utrditev
Na dobro utrjen spodnji sloj se položi zgornji sloj nasutja, sestavljen iz drobnejšega gramoznega materiala. Ta sloj, debel približno dvajset centimetrov, je prav tako treba temeljito utrditi. Šele po tem se lahko začne asfaltiranje.
4.4 Podlaga za asfalt - cena
Cena priprave podlage za asfaltiranje je odvisna od številnih dejavnikov in je nemogoče določiti brez natančnega ogleda terena s strani strokovnjakov. Končna cena je med drugim odvisna tudi od sestave tal. Na primer, na Ljubljanskem Barju, kjer so nestabilna močvirna tla, bo priprava podlage dražja kot na drugih lokacijah, kjer je teren stabilen in trden. Višina stroškov je odvisna tudi od količine izkopanega materiala, njegove sestave, kam je bil odpeljan itd.
5. Sušenje asfalta
Asfaltiranje naj bi potekalo v suhem in čim toplejšem vremenu, da asfalt ostane dlje časa tekoč. Priporočljive so temperature nad deset stopinj Celzija, saj temperatura asfalta med vgradnjo ne sme pasti pod 110 stopinj Celzija. Deževno vreme ni primerno, ker se bo asfalt slabo oprijel namočene ali celo razmočene podlage, posledice tega pa se bodo prej ali slej pokazale v obliki razpok in lukenj. Sušenje asfalta je odvisno od okoliščin. Če je zrak toplejši in od 5°C in vmes ni deževalo, potem bo površina pohodna že po 12 - 24 urah. Po dveh dneh pa tudi že povozna.