V nadaljevanju:
1. Zidanje z opeko in s penjenim betonom - eno in isto?
Prva prednost zidane gradnje je, da zna z opeko ravnati več izvajalcev, kot s penjenim betonom. Gradnja z obema materialoma ne poteka enako, zato da nekdo, ki zna zidati z opeko, ne zna nujno uporabljati penjenega betona. Pomembno je, da tako za zidanje z opeko kot s penjenim betonom najdemo izkušenega in strokovnega izvajalca, ki se je z materialom že srečal in pozna njegove lastnosti. Tako bo gradnja izvedena pravilno in skladno s smernicami.
2. Zidanje z opeko in penjenim betonom - prednosti
2.1 Zidanje z opeko
Gradnja z opeko je pozitivna tudi zato, ker ima daljšo življenjsko dobo in je okolju bolj prijazna. Opeka ima manjšo absorpscijo vode, prav tako pa bolje akumulira toploto kot penjen beton. Opeka je zmožna shraniti toploto in jo čez čas oddajati v prostor, penjen beton pa te lastnosti nima. Prednost opeke je tudi ta, da gre za material z naravno sposobnostjo uravnavanj vlage v prostoru in v konstrukciji. Pri izbiri opečnatih zidakov imamo na voljo ogromno možnosti, tako da se za vsak namen in vsako vrsto gradnje najde idealen.
2.2 Zidanje s penjenim betonom
Pozitivne lastnosti penjenega betona so, da se ta hitreje suši, sam proces gradnje pa je lahko prej zaključen. Penjen beton je izjemno lahek material, kar precej poenostavi postopek zidanja. Zaradi njegove porozne in relativno krhke strukture ga je izjemno enostavno obdelovati. Posamezni bloki penjenega betona so precizno izdelani in ravni, tako da je izvedba zidov z njimi lahko zelo natančna.
Zidanje s penjenim betonom je cenovno zelo dostopno.
3. Kombinacije konstrukcijskih materialov
Če gradimo samo zidove ali celo predelne stene, je izvedba zidu bolj enostavna z uporabo zidakov iz penjenega betona. Gradnja pa se nekoliko zakomplicira pri kombiniranju z drugimi materiali, saj nastane pri penjenem betonu problem pri izvajanju horizontalnih konstrukcijskih elementov, kot so grede in medetažne plošče. V tem primeru je izvedba betonskih plošč enostavnejša pri zidani gradni. Prav tako je pri penjenem betonu problematična izvedba vertikalnih vezi, kot je spajanje z npr. vertikalnimi betonskimi jedri, nekoliko zahtevnejše pa je tudi sidranje elementov v konstrukcijo penjenega betona.
4. Kako debel mora biti zid?
Če izberemo klasično opečno gradnjo s 30 cm debelim zidom in 16 cm debelo izolacijo, bo toplotna prehodnost zidu okrog 0,15 W/m2K. Pri zidu iz penjenega betona in izolacije v debelini 30 + 10 cm pa bo prehodnost 0,198 W/m2K. Tudi če izberemo 40 cm debel zid iz penjenega betona brez izolacije, bo prehodnost slabša, takrat bo 0,35 W/m2K. Pri 50 cm debelem zidu iz penjenega betona pa bo toplotna prehodnost okrog 0,25 W/m2K.
Če želite nekoliko optimizirati stroške gradnje, lahko za izvedbo fasade zaprosite za subvencijo EKO sklada. Za odobreno subvencijo morate dosegati zapovedano toplotno prehodnost.
5. Zidanje z opeko in penjenim betonom: cena
Opečna gradnja se lahko zelo razlikuje v ceni, saj je odvisno, katero vrsto opečnih zidakov izberemo. Za 20 cm debelo opečno steno boste na m3 odšteli 120 - 150 eur/m3, pri penjenem betonu pa vas bo 25 cm debela stena stala 130 - 140 eur/m3. Več na m3 boste odšteli na posebne elemente, kot so kotni zidaki, zidaki z izrezom za vertikalne betonske vezi in podobno.