Hiša iz slame

Tako slama, kot tudi les in ilovica so naravni materiali, ki ne gredo skozi proces toplotne ali kemične obdelave. Zato so izredno primerni za bivanje, saj ustvarjajo zdravo in prijetno atmosfero. Les, slama ter ostali naravni materiali, pa so tudi okolju neškodljivi, saj ne terjajo dodatne energije za predelovanje ali kasneje za razgradnjo. Za primer, s hišo iz slame onesnažimo okolje kar 10x manj kot s konvencionalno zidano gradnjo. Kljub temu, da so opisani materiali naravni, pa ti dočakajo vrsto let.

Tako imenovane butane hiše so poznane predvsem v vzhodni Sloveniji, narejene so iz gline, trstike in seveda slame. Slama pri butanih hišah služi kot polnilo, saj je ta zelo dostopna in ugodna. Trdnost slami pa daje glina, ki material sprime, se posuši in ustvarja trdno konstrukcijo.

Hiše iz slame pa lahko sezidamo tudi v kombinaciji z leseno konstrukcijo. Najprej se postavi skelet iz lesa in streha, nato sledijo polnila. Objekt lahko stoji na betonskih ali lesenih temeljih. Med leseno skeletna konstrukcijo, pa se nato namesti slama, ki je že pripravljena v balah za ta način gradnje. Debelina opisanega zidu je ponavadi okrog 55 cm, takrat je njena izolativnost cca 0,12 W/m2K.

Pri butanih hišah ravno slama, kot del konstrukcije, predstavlja tudi toplotno izolacijo. Slamo pa lahko uporabljamo tudi kot toplotno izolacijo v kombinaciji z drugimi materiali, npr. pri hišah iz lesa, pa tudi zidanih hišah. Slama lahko služi tudi kot izolacija podov, stropov ali streh.

Izjemno priporočljiv je omet iz gline, saj ta uravnava vlago in akumulira toploto. Glina je še posebej priporočljiva pri butanih hišah. Odločimo pa se lahko tudi za ilovnate omete znotraj objekta in ilovnato-apnene omete zunaj objekta. Ta kombinacija pride predvsem v poštev pri lesenih skeletnih objektih, kjer slama nastopi kot polnilo.

Pasivna hiša iz slame, vir: pajaconstruction.com

Črna hiša iz slame, vir: www.bustler.net