Hidroizolacija kleti: čepasta folija, bitumenski trakovi in bela kad

1. Zakaj je hidroizolacija kleti pomembna

1.1 Hidroizolacija kleti preprečuje vdor vode

Voda je najslabše, kar se lahko zgodi vaši hiši. Klet je del hiše, ki je vodi najbolj izpostavljena, zato jo je potrebno še posebej kvalitetno hidroizolirati. Pravilno izvedena hidroizolacija kleti preprečuje vdor vode v konstrukcijo. Voda lahko konstrukciji namreč izjemno škoduje, saj povzroči postopen propad materiala, kar lahko vodi v delno porušitev objekta in ogroža življenja ljudi v hiši. Če gre za armiranobetonske stene, voda povzroči rjavenje jeklene armatura, to pa vodi v zmanjšanje nosilnosti konstrukcije.

Če opazite kakršno koli zamakanje objekta, je potrebno nemudoma preveriti, ali je hidroizolacija kleti poškodovana in potrebna sanacije. 

1.2 Hidroizolacija kleti preprečuje nastanek plesni

Voda ne škoduje le konstrukciji objekta, pač pa povzroči povečano vlago, kar vodi v razrast plesni in alg tako na zunanji kot na notranji strani stene. Hidroizolacija kleti v kombinaciji s pravilno izvedeno toplotno izolacijo temeljev in preprečitvijo nastanka toplotnih mostov to uspešno prepreči. Ne smemo pozabiti, da je plesen v prostoru zdravju škodljiva, za vselej pa jo lahko preprečimo le s sanacijo vzroka, torej sanacijo hidroizolacije in toplotne izolacije kleti.

Če odpravimo samo plesen na steni, to še ne pomeni, da smo se znebili problema, saj se bo plesen ponovno pojavila. 

2. Kesonska in membranska hidroizolacija kleti

Posebna membranska hidroizolacija je narejena iz bele sintetične folije s posebnim nanosom, narejena pa je na bazi (HDPE). Opisani material na stiku s svežim betonom reagira tako, da dobimo trajno elastičen sloj. Posebno hidroizolacijo lahko uporabimo kot membrano pod talno ploščo ali kot vertikalno hidroizolacijo sten. Membransko hidroizolacijo lahko uporabimo tudi v primeru širokega izkopa, vendar je takrat ta samolepilna in dodatno ojačana.

3. Bitumenski trakovi

Hidroizolacija kleti se lahko izvede tudi z bitumenskimi trakovi. Bitumenski trakovi se običajno polagajo v dveh plasteh in z zamikom, nato pa se stiki med njimi zvarijo, zato je klet resnično nepropustna za vodo in vlago. Bitumenski trakovi so še vedno najpogostejši način izvedbe hidroizolacije kleti pri nas, saj so cenovno dostopni, izvedba pa je enostavna in hitra. Prav tako omogočajo popravke in delno saniranje v primeru poškodb.

3.1 Enojni bitumenski trakovi

Kadar ni nevarnosti talne vode, ampak objektu grozi le vlaga, pa lahko uporabimo zgolj enoslojni bitumenski trak. To sicer ni stalna praksa za hidroizolacijo kleti in strehe, ki sta zelo pogosto v stiku z vodo, pač pa se uporablja za hidroizolacijo višje ležečih delov fasade, ki niso pogosto v stiku z vodo.

3.2 Dvojni bitumenski trakovi

Kadar obstaja večja nevarnost talne vode, moramo namestiti posebno dvoslojno bitumensko hidroizolacijo, ki je ojačana s polietilenskih nosilcem. V Sloveniji je to standardni postopek, na podlagi katerega izvedemo hidroizolacijo kleti.

4. Bela kad

4.1 Kaj je bela kad?

Za dobro hidroizolacijo kleti pa lahko izvedemo tudi tako imenovano belo kad. Bela kad je kesonska konstrukcija, ki prenaša obremenitve talne vode brez dodatnega sloja hidroizolacije. Gre za betonsko konstrukcijo debeline vsaj 30 cm, pri čemer se uporablja vodotesni beton višje kvalitete. Poleg marke betona bela kad zahteva dobro izvedbo ob idealnih zunanjih pogojih, še vedno pa lahko kljub vsemu pride do nastanka razpok v betonu, ki lahko vodijo v slabše tesnenje kleti.

4.2 Bela kad zahteva dobro tesnenje stikov

Bela kad zahteva, da dobro zatesnimo šibke točke in diletacijske stike pri armiranobetonskih konstrukcijah. Stike lahko zatesnimo tudi, ko je hidroizolacija že izvedena. Za tesnjenje lahko uporabimo posebno tesnilno pločevino, posebne nabrekajoče trakove, PVC tesnilne trakove, inicijatorje razpok ali injektirne cevke.

5. Čepasta folija

5.1. Kaj je čepasta folija?

Kot hidroizolacijo lahko uporabimo tudi čepasto folijo iz plastičnih mas, ki se uporablja takrat, ko ni problematična talna voda, ampak le vlaga. Ta se položi na nivoju terena, pod betonskimi ploščami. Čepasta folija je ponavadi narejena iz polietilena in ima že vgrajen samolepilen trak. Čepasta folija je membrana z izbočenimi čepi in poleg zaščite pred vodo nudi tudi protikoreninsko zaščito za zelene strehe, zato je njena uporaba na strehah pogostejša od uporabe za tesnenje kleti. Čepi membrane so visoki 18mm, kar nudi dobro kroženje zraka in deluje kot drenažna zaščita površin.

Namesto izraza čepasta folija lahko slišite tudi izraz gumbasta folija. 

5.2 Čepasta voda kot zaščita hidroizolacije

Če želimo biti še posebej prevdini, se lahko čepasta folija uporablja tudi kot zaščita hidroizolacije. Ker samo čepasta folija na podkletenih mestih za preprečitev vdora vode ni dovolj, potrebujemo tudi bitumensko hidroizolacijo (bitumenski trakovi), ki pa jo lahko še dodatno zaščitimo pred poškodbami zaradi nanosa zemlje in korenin okoliških rastlin. 

6. Injektiranje zidov

6.1 Injektiranje zidov izboljša nosilnost konstrukcije

Prejšnji ukrepi vlago preprečujejo, če pa se ta pojavi, kljub ukrepu, lahko vlago naknadno saniramo. Naknadno sanacijo mest, kjer voda pušča lahko izvedemo z injektiranjem. Cevke lahko vgradimo že preventivno ali pa jih zavrtamo naknadno na območju puščanja. Injektiranje zidov je postopek, pri katerim z injektiranjem mase zapolnimo razpoke in luknje v konstrukciji, skozi katere prodira voda.

Z injektiranjem pa ne saniramo le hidroizolativnega sloja konstrukcije, pač pa obenem izboljšamo njeno statično nosilnost, ki je zaradi razpok okrnjena. 

6.2 Masa za injektiranje zidov

Na trgu lahko najdemo različne mase za injektiranje zidov, katero izbrati pa je odvisno od namena uporabe. Poznamo epoksidne smole, poluretane, cementne mase, ki so primerne za sanacijo manjših razpok in silikonske emulzije, s katerimi saniramo večje poškodbe konstrukcije. Najboljša izbira za hidroizolacijo je epoksidna smola, ki prodre v vsako najmanjšo luknjo, je pa ta masa tudi daleč najdražja. 

7. Napredni kristalizacijski sistem

Voda je poleg streh, ki so izpostavljene meteorni vodi, največji problem v prostorih pod zemljo. Slednja ne vpija le meteorne vode, na določenih saj vsebuje tudi podtalnico. Kletni in strešni prostori morajo biti zato še posebej dobro zaščiteni pred vodo in vlago. In prav klet je običajno armiranobetonska, tudi če v osnovi ne gre za betonsko hišo. Čeprav je beton v številnih pogledih odličen material, lahko ob mehanskih poškodbah sčasoma nekoliko razpoka, majhne, skoraj mikrorazpoke pa z leti postanejo vedno večje in začnejo predstavljati resen problem, saj skoznje prodira voda. Ta v notranjosti povzroča korozijo jeklene armature.

Temu problemu betonske kleti se lahko uspešno izognete z napredno kristalizacijsko tehnologijo. Gre za dodatek betonu, ki ob stiku z vodo povzroči nastanek v vodi netopnih kristalov. Če torej pride do nastanka mikrorazpok, skozi katere proti notranjosti materiala skuša prodreti voda, se kemijska reakcija aktivira in kristali avtomatsko zaprejo nastalo razpoko ter tako vodi preprečijo, da bi prodrla globlje. Tehnologija je revolucionarna, saj vodo zaustavi že v prvem centimetru debeline betonske stene, popolnoma pa zapre vse razpoke do 0,5 mm.

Dodatek kristalizacijskega sistema ne vpliva na mehanske lastnosti samega materiala.

Kristalizacijski sistem pa ima še eno prednost. Če bi zaradi nastanka večjih razpok teoretično (a to je precej neverjeten scenarij) vseeno prišlo do vdora vode v konstrukcijo in zamakanja prostorov v notranjosti, boste takoj vedeli, na katerem mestu se nahaja problematična razpoka. Zakaj? Za razliko od hidroizolacije, ki lahko pušča na enem mestu, lahko voda v notranji prostor priteče na čisto drugem mestu. Pri kristalizacijski tehnologiji voda skozi material priteče samo na mestu razpoke in ne dva metra stran, saj druge razpoke v okolici poškodbe varuje avtomatska kemijska reakcija, ki jih sproti zapira. Razpoko lahko zato nemudoma sanirate, ne da bi morali sanirati celotno steno ali celo kletno etažo.