Ali nas spet čakajo spremembe pri omrežnini?

Analiza dosedanjega sistema

Trenutni sistem obračunavanja omrežnine, ki je začel veljati z letom 2024, je prinesel pomembne spremembe pri razporejanju stroškov za uporabo elektroenergetskega omrežja. Namesto prejšnjega sistema, kjer je bila omrežnina večinoma vezana na obračunsko moč in porabo, je nova ureditev uvedla ločeno obračunavanje moči in energije v več časovnih blokih. To pomeni, da se je višina omrežnine pričela razlikovati glede na obremenitev omrežja v določenih urah dneva, s čimer so želeli spodbuditi bolj uravnoteženo rabo električne energije.

Namen sprememb je bil predvsem prilagoditev dejanskim obremenitvam omrežja in pravičnejša porazdelitev stroškov med uporabniki. Tako so gospodinjstva in podjetja, ki elektriko porabljajo v obdobjih nižje obremenitve, lahko prihranila, medtem ko so tisti z visoko porabo v konicah plačevali več. S tem se je želelo spodbuditi premik k bolj enakomerni porabi energije, kar bi dolgoročno razbremenilo omrežje.

Kljub tem ciljem pa se je v praksi pokazalo nekaj izzivov. Veliko gospodinjstev je težko prilagodilo svoje navade, saj niso mogla preprosto premakniti največje porabe iz koničnih ur. Prav tako so podjetja opozarjala na nepredvidljivost stroškov in kompleksnost novega sistema. Vse to je spodbudilo razmislek o dodatnih prilagoditvah, ki naj bi začele veljati v letu 2025.

Ali bo novi sistem omrežnine res prinesel večjo preglednost in pravičnost ali pa bo le še ena prilagoditev, ki bo prinesla nove izzive? Poglejmo, kaj se obeta s spremembami, ki jih napoveduje Agencija za energijo.

Nas torej zopet čakajo spremembe pri omrežnini?

Na podlagi analize podatkov od oktobra do decembra 2024 je Agencija za energijo ugotovila, da trenutni sistem omrežnine potrebuje prilagoditve, ki bodo odjemalcem omogočile bolj pregledno in pravično obračunavanje stroškov.

Ena od ključnih ugotovitev je bila, da je v prvih treh mesecih po uvedbi novega sistema 1490 odjemalcev, od tega 859 gospodinjskih, spremenilo dogovorjeno moč. Kljub temu je tretjina vseh, ki so svojo moč prilagodili, nato to moč presegla. Pri gospodinjskih odjemalcih se je to zgodilo v 326 primerih, skupno pa je bilo v treh mesecih zaračunanih kar 350.326 kW presežnih moči, kar je pomenilo dodatni strošek v višini 523.000 evrov. Povprečno gospodinjstvo je za presežno moč plačalo tri evre.

Zakaj toliko dodatnih stroškov?

Analiza je pokazala, da je bilo prilagajanje dogovorjene moči uspešno predvsem pri podjetjih, saj je 66 odstotkov vseh, ki so se odločili za spremembo, dejansko uspelo prilagoditi svojo porabo. Med gospodinjstvi je bil ta delež precej nižji – le 40 odstotkov.

Odjemalci so za leto 2025 v časovnem bloku 1 napovedali znižanje dogovorjene moči za 52 MW. Če bi se 66 odstotkov teh odjemalcev dejansko prilagodilo na nižjo moč, bi se lahko obremenitev omrežja letos zmanjšala za 26 MW, kar bi pomenilo razbremenitev v višini 260 milijonov evrov. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bodo te spremembe dejansko prinesle finančno olajšanje za uporabnike ali bodo nekatere skupine odjemalcev še vedno nosile največje breme prilagoditev.

Bolj enostavno obračunavanje ali le kozmetični popravki?

Agencija za energijo v predlaganih spremembah predvideva predvsem zmanjšanje števila časovnih blokov, kar bi omogočilo bolj enostaven in predvidljiv sistem obračunavanja. Trenutno omrežnina upošteva pet različnih časovnih pasov, vendar se bo njihovo število najverjetneje zmanjšalo. Prav tako razmišljajo o ukinitvi sezonskih razlik, saj trenutni sistem ločuje med višjo (zimsko) in nižjo (poletno) sezono, pri čemer pa se zaradi vse pogostejše uporabe sončnih elektrarn poraba energije ne razporeja več enako kot nekoč.

Ena od ključnih sprememb bo tudi prilagoditev tarif, saj se je izkazalo, da so bile razlike med najvišjimi in najnižjimi tarifami prevelike. Nova ureditev naj bi prinesla bolj postopno prilagajanje cen, kar bi zmanjšalo nenadne skoke stroškov za odjemalce.

Omenjene spremembe naj bi stopile v veljavo s 1. januarjem 2026, v kolikor bi bilo nujno, pa že s 1. novembrom 2025.

Čeprav Agencija za energijo poudarja, da so spremembe nujne za dolgoročno stabilnost elektroenergetskega omrežja, ostaja odprto vprašanje, ali bodo prinesle dejansko olajšanje za uporabnike ali pa bodo nekatere skupine odjemalcev še vedno najbolj obremenjene.

Ena ključnih težav trenutnega sistema je že doslej bila nepredvidljivost stroškov za določene uporabnike, še posebej za tiste, ki imajo težave s prilagajanjem dogovorjene moči. Čeravno povprečno gospodinjstvo za presežno moč ni plačalo ekstremno visokega zneska (tri evre), to kaže na širši problem – mnogi uporabniki preprosto ne razumejo dovolj dobro, kako pravilno nastaviti svojo dogovorjeno moč, da bi se izognili dodatnim stroškom.

Čeprav spremembe obetajo bolj stabilne stroške skozi vse leto, ostaja vprašanje, ali bo to dejansko olajšalo breme vsem ali pa bodo spet določene skupine plačevale več. Poleg tega še vedno ni povsem jasno, kako se bodo te spremembe odražale v praksi. Agencija za energijo sicer napoveduje razbremenitev omrežja v višini 260 milijonov evrov, vendar ostaja vprašanje, koliko od tega prihranka bodo dejansko občutili končni uporabniki. Bo ta razbremenitev pomenila nižje položnice ali le manjše stroške za upravljavce omrežja?