Cene nepremičnin v Evropi: Slovenija med največjimi izzivi za kupce?

Kako se cene nepremičnin razlikujejo po Evropi?

Evropa je kontinent kontrastov – ne samo v kulturi in podnebju, temveč tudi pri cenah nepremičnin. Medtem ko si v nekaterih državah lahko privoščite stanovanje s sorazmerno kratkim varčevanjem, lahko drugje postane lastni dom skoraj neuresničljiva želja. Na primer, v državah, kot sta Nemčija in Nizozemska, kjer so povprečne plače višje, so tudi cene nepremičnin občutno višje, kar pomeni, da si povprečen prebivalec pogosto ne more privoščiti nakupa brez dolgoročnega financiranja.

Na drugi strani so države, kot so Madžarska, Bolgarija in Romunija, kjer so cene nepremičnin nižje, a so tudi plače precej manjše. Tamkajšnji prebivalci sicer potrebujejo manj mesečnih plač za nakup, vendar zaradi nizkih prihodkov proces varčevanja ni nič manj zahteven.

Kaj pa države, kjer so nepremičninski trgi povsem pregreti? Danska, Norveška in Švedska so primeri, kjer visoki življenjski standard spremljajo vrtoglave cene stanovanj. Tudi Avstrija in Švica nista daleč zadaj, saj se tam cene mestnih nepremičnin gibljejo v milijonskih zneskih.

Kje pa je Slovenija v tej nepremičninski sliki Evrope? To bomo podrobneje raziskali v naslednjem poglavju.

Slovenija ne repu letvice glede dostopnosti nepremičnin

Raziskava ekipe iz platforme za trgovanje BestBrokers je osvetlila nepremičninski trg v Evropi in razkrila presenetljive razlike med državami. V analizi so za primerjavo uporabili 100 kvadratnih metrov veliko nepremičnino in povprečno neto plačo v posameznih državah. Pomembno je poudariti, da so izračuni teoretični, saj pri njih niso upoštevali življenjskih stroškov, ki jih posameznik nujno potrebuje za vsakodnevno preživetje.

V Sloveniji je situacija še posebej zaskrbljujoča. Za nakup nepremičnine v velikosti 100 kvadratnih metrov je potrebno odšteti kar 297 neto mesečnih plač. To pomeni, da bi posameznik moral delati 21 let in devet mesecev, če bi celoten svoj dohodek namenjal zgolj za nakup nepremičnine.

Slovenija se tako uvršča med države, kjer so nepremičnine težko dosegljive. Še slabše razmere so na Češkem, ki zaseda neslavno zadnje mesto na lestvici. Tam je za nakup primerljive nepremičnine potrebno odšteti kar 297 povprečnih neto plač, kar pomeni 24 let in devet mesecev dela. Tudi na Slovaškem razmere niso bistveno boljše, saj je tam potrebno 274 mesečnih plač, kar ustreza 22 letom in 10 mesecem.

Za primerjavo, na Danskem, kjer so nepremičnine najbolj dostopne, je za nakup enake nepremičnine potrebno le 114 povprečnih neto mesečnih plač, kar pomeni dobrih devet let in pol dela. Podobno ugodne razmere imajo na Irskem (123 plač) in Švedskem (129 plač), kjer za nakup delajo približno 10 let.

Pomembno je poudariti, da so ti izračuni teoretični, saj predpostavljajo, da posameznik celoten dohodek namenja za nepremičnino, kar je v praksi nerealno. Če bi lahko posameznik prihranil polovico svoje neto plače, bi na Češkem za nakup potreboval 50 let, na Slovaškem skoraj 46 let, v Sloveniji pa 43 let in pol.

Razlike med državami kažejo na izrazito neenakost pri dostopnosti nepremičnin, ki jo oblikujejo plače, stroški življenja in razmere na nepremičninskem trgu. V naslednjem poglavju bomo raziskali, kaj vpliva na te razlike in kakšne so možne rešitve.

Zakaj so razlike med državami tako velike?

Razlike v dostopnosti nepremičnin med evropskimi državami so presenetljive, a hkrati zgovorne. Glavni razlogi za to so razlike v povprečnih plačah, življenjskem standardu, nepremičninskih politikah ter odnosu do lastništva.

1. Povprečne plače in življenjski standard
Države, kot so Norveška, Nemčija in Belgija, imajo višje povprečne plače, kar omogoča lažje financiranje nakupa nepremičnin. Čeprav so tam cene kvadratnega metra pogosto višje kot v državah vzhodne Evrope, višji življenjski standard uravnoteži te stroške. V Sloveniji povprečna plača ne sledi rasti cen nepremičnin, kar povečuje finančni pritisk na prebivalce.

2. Nepremičninska politika in trg
V nekaterih državah obstajajo regulirane najemnine in subvencije za prvi nakup nepremičnine, ki mladim družinam omogočajo lažji začetek. V Sloveniji pa je gradnja novih stanovanj počasna, kar ustvarja neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo. To še posebej vpliva na cene v urbanih središčih, kjer se stanovanja prodajajo po rekordnih cenah.

3. Kulturne razlike glede lastništva
V državah, kot je Nemčija, je najemanje stanovanja pogosto bolj priljubljeno kot lastništvo, kar zmanjšuje pritisk na nepremičninski trg. V Sloveniji pa prevladuje miselnost, da je lastništvo doma nujno, kar dodatno poganja povpraševanje.

Te razlike med državami jasno kažejo, da dostopnost nepremičnin ni le vprašanje cen, ampak tudi širših ekonomskih in socialnih dejavnikov. V zaključnem poglavju bomo razmislili, kakšne rešitve bi lahko izboljšale razmere na slovenskem nepremičninskem trgu.

Kako izboljšati dostopnost nepremičnin v Sloveniji?

Slovenija se trenutno sooča z velikimi izzivi na nepremičninskem trgu, kjer cene stanovanja in hiš vse bolj presegajo dosegljivost povprečnega prebivalca. Visoke cene, počasna rast novih gradenj ter neusklajenost med plačami in življenjskimi stroški so glavni dejavniki, ki prispevajo k tej problematiki.

Za izboljšanje dostopnosti bi morale spremembe vključevati večjo podporo mladim in prvič kupcem, kot so subvencije za nakup prve nepremičnine ali davčne olajšave. Prav tako je ključno pospešiti gradnjo novih stanovanj in uravnotežiti trg, kar bi znižalo pritisk na cene. Poleg tega bi lahko boljša regulacija najemniškega trga omogočila bolj stabilne pogoje za tiste, ki si nakupa trenutno ne morejo privoščiti.

Vprašanje ostaja: kakšna je prihodnost lastništva nepremičnin v Sloveniji? Bo nakup doma ostal privilegij redkih, ali lahko s pravilnimi ukrepi ustvarimo bolj dostopen trg?