Dejavniki, ki vplivajo na razporeditev prostorov

Na razporeditev prostorov v objektu vplivajo različni dejavniki, kot npr. orientacija, pogledi proti naravi ali drugi atrakciji, omejitve lokacije, želje naročnika, zato je ta vedno drugačna, saj je drugačna tudi lokacija in uporabnik. Tipski objekt, ki bi z isto razporeditvijo prostorov pasal na vse lokacije ne obstaja.

Prvi dejavnik, ki vpliva na zasnovo objekta je orientacija. Ko postavljamo objekt na lokacijo tega želimo s čim večjim delom fasade orientirati proti jugu. Težimo, da so proti jugu orientirani tudi bivalni prostori, dnevna soba in jedilnica ter čimveč sob. Tako bomo imeli v prostorih, kjer bivamo največ časa, tudi največ sonca. Če omenjenih prostorov zaradi omejitev lokacije ne moremo orientirati proti jugu, pa te poskusimo postaviti tako, da bodo lovili vsaj zahodno sonce.
Podobno želimo orientirati čimveč bivalnih prostorov proti naravi ali drugi atrakciji, če imamo to možnost. Če se pogled odpira npr. na severu objekta, moramo objekt postaviti tako, da bodo kljub temu bivalni prostori vsaj delno obrnjeni proti jugu.
Na razporeditev prostorov vplivajo tudi omejitve lokacije, npr. če je ta na hribu,  tako postavitev objekta, kot razporeditev prostorov ne more biti enaka kot pri objektu na ravnini. Če je objekt na hribu in npr. do njega dostopamo z vrhnje platforme, je mogoče smiselno, da se razporeditev prostorov zamenja že v osnovi in v vrhnje nadstropje postavimo bivalne prostore ter v pritličje spalni del.
Še en dejavnik, ki vpliva na zasnovo objekta pa so želje naročnika. Življenski cikel uporabnika v skoraj nejvečji meri vpliva na razporeditev prostorov. Nekatere družine so bolj povezane med seboj, v drugih pa posamezniki potrebujejo več zasebnosti. Tako so lahko prostori bolj odprti in povezani, v primeru, da želijo člani družine preživeti veliko časa skupaj ali pa je v objektu več velikih sob, kadar želijo uporabniki veliko zasebnosti.

Umestitev posameznih prostorov




Splošno velja nenapisano pravilo, da so bivalni prostori postavljeni v pritličju, spalni pa v nadstropju. V pritličju so bivalni prostori orientirani proti jugu ali zahodu. Priporočljivo je da so te odprti in da se med seboj povezujejo, da se dnevna soba nadaljuje v jedilnico in ta v kuhinjo.
Kuhinja in jedilnica sta bili včasih ločena prostora, danes pa se vse bolj povezujeta z dnevno sobo. Tako lahko gospodinja, ki kuha kosilo, hkrati tudi pazi otroke, oziroma se pogovarja z ostalimi člani družine. Kuhinja se pogosto umesti v nišo, lahko pa je samostojni element, ki z kuhinjskim otokom postane osredni člen bivalnega prostora.
Spalni prostori so ponavadi pozicionirani v prvo nadstropje, kjer lahko imajo družinski člani več zasebnosti. Splnica je lahko orientirana tudi proti severu ali vzhodu, saj v njej preživimo manj časa. Pomembno pa je, da so proti jugu ali zahodu orientirane otroške sobe, kjer otroci preživijo veliko časa in se tam tudi igrajo, učijo, družijo, itd.
Ostali prostori, kot so npr. vetrolovi, shrambe, utlitiji, kopalnice, kurilnice, pisarne, kabineti, so ponavadi deležni majše pozornosti, saj tam preživimo manj časa. Lahko so orientirani tudi proti severu, nekateri pa celo ne potrebujejo dnevne svetlobe, kot npr. shrambe in kurilnice.

Informacije o cenah dobite v kalkulatorju cen .

Za pomoč pri gradnji se obrnite na sistem Mojmojster, pošljite nam povpraševanje ali nam zastavite vprašanje .