Termostat: optimalna sobna temperatura

1. Priporočljiva sobna temperatura - kako nastaviti sobni termostat?

1.1 Sobna temperatura dnevnih prostorov

Temperature v prostorih naj bi bile po priporočilih nižje, kot je marsikdo vajen. V bivalnih prostorih (npr. v dnevni sobi ali jedilnici), so zdravju primerne temperature med 20 in 22 stopinj. V kuhinji in servisnih prostorih so lahko te še nekoliko nižje.

1.2 Sobna temperatura v spalnici

V spalnih prostorih pa naj bi bile temperature še nižje, saj nižje temperature pripomorejo k boljšemu spancu. Temperatura v spalnici bi se naj gibala gibala med 17 in 20 stopinj, če pa v njen spi tudi majhen otrok, naj bi bila vsaj 18 stopinj.

1.3 Sobna temperatura v otroški sobi

Nekoliko višje pa naj bi bila temperatura v otroški sobi, kjer otroci spijo, se igrajo in učijo. Tako naj bi bila sobna temperatura čez dan okrog 22 stopinj, ponoči pa je lahko tudi nekoliko nižja.

1.4 Sobna temperatura v kopalnici

Nekoliko višja pa morajo biti temperatura v kopalnici, saj smo v kopalnici goli. Optimalna temperatura kopalnice je od 22 do 25 stopinj. Energijo za ogrevanje kopalnice lahko prihranimo, če imamo v kopalnici montirano dodatno ogrevalno telo na elektriko, s katerim ob uporabi kopalnice dodatno zagrejemo prostor.

2. Kaj je sobni termostat?

2.1 Sobni termostat je enostaven za uporabo

Sobni termostat je naprava, ki omogoča uravnavanje sobne temperature v notranjih prostorih našega doma. Na najbolj enostavnih sobnih termostatih je mogoče temperaturo zraka nastavljati ročno. Ko je želena temperatura prostora dosežena, se lokalni vir oddajanja toplote (radiator ali talno gretje …) avtomatsko izklopi. Vklopi se, ko temperatura zraka ponovno pade pod želeno vrednost. Isto velja za hlajenje prostorov v poletnem času. S termostatom lahko uravnavamo naprave za hlajenje, naj bodo to klimatske naprave ali stropno hlajenje.

Sobni termostat je priročen v vseh prostorih, saj uravnava in skrbi za želeno optimalno temperaturo zraka ter tako omogoča prijetnejše bivalno okolje v vsakem trenutku dneva, ne da bi morali neprestano ponastavljati radiatorje oziroma talno gretje.

2.2 Sobni termostat in pametne inštalacije

Na voljo je več tipov sobnih termostatov. Hiter razvoj je postopoma prinesel vse več dodatnih funkcij, kot so časovni zamik vklopa grelnega telesa ali avtomatsko znižanje temperature ponoči. Termostat je prav tako mogoče povezati na sistem pametnih inštalacij in temperaturo prostora uravnavati na daljavo.

3. Kam namestimo sobni termostat?

Sobni termostat moramo namestiti približno 100 - 150 cm od tal in vsaj 3 metre stran od ogrevalnega telesa, če gre za točkovno ogrevalno telo, kot je npr. radiator ali konvektor. Če bomo termostat namestili neposredno ob radiator, ne bomo dosegli želenega učinka, saj je območje ob radiatorju veliko toplejše kot območje na sredini prostora (nekaj metrov stran od radiatorja), kjer se dejansko zadržujemo. Če imamo vgrajeno talno gretje, lahko termostat namestimo kjerkoli v prostoru, saj je temperatura tal povsod enaka; še vedno pa moramo paziti, da je termostat nameščen 100 - 150 cm nad tlemi in ne nižje ali višje. Prav tako ni zaželeno, da na termostat poleti sije neposredna sončna svetloba, saj lahko sončna toplota zelo ogreje njegovo površino, termostat pa posledično ne more pravilno delovati ter začne pospešeno in pretirano ohlajati prostor.

4. Sobni termostat: idealna temperatura tal

Če nimamo talnega gretja, je vzdrževanje temperature tal lahko zahtevno. Tla so vedno nekoliko hladnejša, sploh če so pod njimi neogrevani prostori, kot sta klet in garaža za avto. Pri klasičnem centralnem ogrevanju so lahko tla zelo hladna, temperatura lahko pade tudi do 15 stopinj. Tako hladna tla ohladijo naše celo telo in lahko negativno vplivajo na naše zdravje. Ugodna temperatura tal je še posebej pomembna v otroških sobah, saj se otroci ves čas igrajo na tleh. Na temperaturo tal lahko vplivamo s preprogami, ki ustvarjajo prijetnejši oziroma toplejši kontaktni občutek.

Obraten problem imamo pri talnem gretju: temperatura tal ne sme presegati 27 stopinj, saj je bila dokazana korelacija med previsoko temperaturo tal in nastankom krčnih žil ter drugimi negativnimi učinki na ožilje. Idealna temperatura tal s talnim gretjem je 23 - 25 stopinj.

5. Sobni termostat za manjše stroške ogrevanja

Ker nam termostat omogoča vzdrževati ustrezno sobno temperaturo, lahko z uporabo termostata prihranimo veliko energije. Namesto, da imamo v prostoru zaradi pretiranega gretja ves čas 24 stopinj, lahko termostat nastavimo tako, da v času naše odsotnosti (npr. ko smo v službi) temperaturo vzdržuje pri 19 stopinjah, nato pa temperaturo eno uro pred našim prihodom dvigne na 22 stopinj. Termostat lahko prav tako nastavimo tako, da ponoči vzdržuje temperaturo 17 stopinj ali se celo popolnoma izklopi, tik preden vstanemo pa temperaturo dvigne na optimalno za bivanje. S to preprosto napravo lahko tako prihranimo tudi do 25 % energije za ogrevanje in posledično znižamo stroške ogrevanja.

Z nižjimi temperaturami pa ne pomagate le sebi in svoji denarnici, zaradi manjše porabe energije skrbite tudi za okolje. 

6. Termostat včasih ni dovolj

Termostat je zelo uporabna naprava, ki pa ne more kompenzirati nekaj resnih gradbeno-arhitekturnih napak, ki vplivajo na energetsko učinkovitost vaše hiše. Najprej je treba omeniti fasadni toplotnoizolacijski sloj, ki je posebej pri starih hišah glede na sodobne standardne poddimenzioniran, zato hiša zaradi premajhne debeline toplotne izolacije skozi fasado izgublja veliko energije. Čeprav lahko termostat pripomore k zmanjšanju porabljene energije, bodo stroški v primerjavi z ustrezno izolirano hišo še vedno višji. Drugi problem so toplotni mostovi, torej slabo izolirana mesta na stikih različnih materialov, skozi katere uhaja več toplote. Poleg tega so ta mesta nagnjena k nastanku plesni. Prav tako moramo paziti, da so ogrevalna telesa ustrezno nameščena v prostor in da pravilno delujejo. Če je ogrevalno telo (npr. radiator) skrito v kotu za pohištvom, je njegov izkoristek nizek.