Senčna in sončna hiša: senčenje brez uporabe senčil

1. Sončna hiša - pasivno senčenje

1.1 Kaj pomeni pasivno senčenje?

Pasivno senčenjeje senčenje brez uporabe fasadnih elementov, ki so specifično namenjeni zagotavljanju sence v notranjih prostorih. To so predvsem različne vrste senčil, kot so rolete, žaluzije, markize, pergole, polkna in podobno. Pasivno senčenje hiše prestavljajo elementi, katerih funkcija v prvi vrsti ni zagotavljanje sence, a zaradi svoje pozicije, oblike in velikosti dodatno pripomorejo k senčenju objekta.

K pasivnemu senčenju prištevamo nadstreške, balkone, konzole, terase, napušče, visoka in gosta drevesa in ostale rastline in podobno.

1.2 Zakaj izbrati pasivno senčenje?

Pasivno senčenje je odličen način, da hiši zagotovimo dodatno senco. Treba se je zavedati, da pasivno senčenje ne more nadomestiti senčil, ki so bila izdelana prav za ta namen, lahko pa prestreže sončne žarke in dodatno prispeva k ugodnemu bivalnemu ugodju v objektu.

1.3 Načrtovanje pasivnega senčenja

Elemente pasivnega senčenja je načeloma treba načrtovati, ko se načrtuje hiša. Če želimo objektu v poletni vročini zagotoviti dodatne oblike senčenja, moramo predvideti, kje bodo balkoni ali nadstreški in kakšnih dimenzij. Ko je objekt zgrajen, teh elementov ni mogoče dodajati. Nekoliko več svobode omogoča umestitev dreves na parcelo, ki se teoretično lahko zasadijo tudi kasneje, a je ponovno veliko bolj enostavno, če jih zasadimo v času gradnje, ko je teren parcele tako ali tako razkopan.

2. Sončna hiša - kje načrtovati pasivno senčenje?

Senčenje objekta - naj bo to aktivno senčenje s senčili ali pasivno - je smiselno tam, kjer na objekt sveti sonce. To sta predvsem južna in zahodna fasada, v manjši meri pa tudi vzhodna. Vzhodna fasada je poleti manj problematična od zahodne, saj so jutranje temperature nižje od večernih, ko se je objekt pregreval ves dan. Na severni strani pasivno senčenje ni samo nesmiselno, pač pa celo nezaželeno - preveč sence lahko povzroči pretirano količino vlage, saj voda v hladnejših obdobjih ne more dovolj hitro izhlapeti, vlaga pa vodi v nastanek alg in plesni na fasadi.

3. Senčenje z nadstreški, balkoni in konzolami

Ena od možnosti pasivnega senčenja so nadstreški, ki so del objekta, balkoni ali konzole. Te je treba zasnovati tako, da segajo iz ravnine fasade ravno toliko, da poleti ustrezno senčijo vašo zasteklitev, pozimi pa dopuščajo sončnim žarkom vdor v objekt in ga tako pasivno ogrevajo. Nadstreški, balkoni in konzole naj bodo takšnih dimenzij, da jih je mogoče kakovostno uporabljati, obenem pa z dimenzijami ne smemo pretiravati, saj prostori pod njimi pozimi ne bodo dobili dovolj sonca.

4. Senčna hiša poleti in sončna hiša pozimi

Če želimo objekt poleti pasivno senčiti in pozimi pasivno segrevati, moramo dimenzije nadstreškov prilagoditi negibnemu kotu sonca. Ta je poleti okrog 30° in pozimi okrog 60°. Načeloma je primerna širina nadstreška, ki pozimi zagotavlja pasivno ogrevanje in poleti pasivno senčenje, med 100 in 150 cm, točna dimenzija pa je odvisna od različnih dejavnikov. Med te dejavnike spada kot sonca na določeni geografski legi, stran neba, proti kateri je orientirana fasada in velikost zasteklitve. 

5. Senčenje z napušči

Podobno lahko pasivno senčenje zgornjega nadstropja dosežemo z napušči, ki poleg varovanja objekta pred pregrevanjem fasado zaščitijo tudi pred vremenskimi vplivi, kot so intenzivno deževje, sneg, toča in podobno. Napušči fasadi zagotavljajo precej daljšo življenjsko dobo, saj fasada ostaja čista in suha.

Napušči so značilni predvsem za dvo- in večkapne strehe, manj pogosti pa so pri ravnih strehah, zato je fasade hiš z ravnimi strehami načeloma treba pogosteje obnavljati.

6. Senčenje z rastlinami

6.1 Pomembno je, kje zasadimo drevesa

Pasivno pa lahko objekt senčimo tudi tako, da pred veliko zasteklitvijo posadimo listnata drevesa. Značilnost listavcev je, da pozimi odvržejo liste, zato je objekt poleti osenčen, pozimi pa osvetljen ter pasivno ogrevan. Drevesa prav tako zagotavljajo večjo mero zasebnosti v notranjosti objekta, saj delujejo kot "zunanje zavese", ki nas ščitijo pred pogledi sosedov. Če si tovrstno zasebnost želite tudi v zimskem času, so boljša izbira iglavci, ki za razliko od listavcev pozimi ne odvržejo iglic. Njihova slabost je, da prav zaradi tega ne omogočajo pasivnega ogrevanja v zimskem času. Najboljši kompromis v takšni situaciji so borovci, katerih iglici so dovolj tanke in redke, da prepuščajo sončne žarke tudi v zimskem času, obenem pa predstavljajo subtilno vizualno pregrado.

6.2 Katero drevesno vrsto izbrati?

Če se odločite za senčenje hiše z drevesi, morate biti zelo pozorni na to, kje jih posadite. Korenine dreves so zelo agresivne in lahko poškodujejo kanalizacijske inštalacije pod terenom, zato jih moramo zasaditi vsaj 4 m stran od kanalizacijskih cevi. To pravilo moramo upoštevati tudi pri odmiku drevesa od objekta, saj lahko korenine poškodujejo temelje hiše ali začnejo dvigati tlak poti in teras v okolici hiše. Poleg odmika moramo izbrati drevesno vrsto s koreninami, ki rastejo predvsem v globino in ne toliko v širino. Izogibajmo se previsokim drevesnim vrstam, saj imajo višja drevesa tudi večje korenine. Prav tako se izogibajmo vrstam s širokimi krošnjami, saj jih bomo morali redno obrezovati, sicer bodo poškodovale fasado hiše.

Idealna višina drevesa za pasivno senčenje, postavljenega v bližino objekta, je 6-8. Idealna širina krošnje takšnega drevesa je 5-6 m. Takšno drevo bo prekrilo celotno fasado zgornjega nadstropja, obenem pa ne bo ogrožalo objekta.