V nadaljevanju:
1. Zakaj nastane naravno prezračevanje?
Kot že omenjeno sta pogoja za naravno prezračevanje temperaturna razlika in veter. Po navadi je temperatura znotraj objekta višja kot temperatura zunaj objekta, še posebej v zimskem času, posledično sta različni tudi gostoti toplega in hladnega zraka. Zaradi razlike v gostoti toplega in hladnega zraka pa nastane določena tlačna razlika, ki vpliva na gibanje zraka. Tako se hladen zrak premika skozi okensko ali drugo odprtino v notranjost objekta.
Podobno gibanje zraka povzroči tlačna razlika, ki nastane zaradi vetra. Na privetrni strani objekta se povzroči nadtlak, na ostalih straneh pa podtlak. Zračna razlika med stranmi objektov pa povzroči intenzivnejši prodor zraka v prostor.
2. Prepih
2.1 Kaj je prepih?
Vsi ljudje poznamo ta občutek; skozi stanovanje močno zapiha, nato pa se zaloputnejo vrata. In vsi vemo, kaj je krivo za to - prepih. Če pogledamo strokovno definicijo, je prepih pravzaprav povečan tok zraka v zaprti sobi. Od vetra se loči po vedno enaki smeri, zaradi česar je veliko bolj neprijeten. Ljudje se na prepihu ne zadržujemo radi.
2.2 Vrste prepiha
Načeloma ločimo med dvema vrstama prepiha. Prvi je posledica naravnih procesov in vlek zraka, drugi pa je mehansko ustvarjen. Mehansko ustvarjen prepih nastane zaradi nepravilnega delovanja mehanskega prezračevanje, torej naprav. Do tega lahko pride zaradi slabega in nepravilnega načrtovanja prezračevalnega sistema ali pa zaradi poškodb in okvar naprave, ki ne deluje, kot bi morala. Naraven prepih je enostavno rešljiv, saj moramo samo zapreti okna in vrata, prepih, nastal zaradi prezračevanja pa zahteva strokovno rešitev in popravilo.
2.3 Ali je prepih nevaren?
Verjetno ste že slišali za staro vražo, da zadrževanje na prepihu povzroča padec imunskega sistema in povzroča prehlad. No, povemo vam lahko, da ta vraža ni zvita iz trte. Prepih je mnogo bolj neprijeten kot veter, saj hladi relativno ozko področje telesa, kar vodi v neenakomerno ohlajanje telesa, ki lahko povzroča probleme. A prehlad zaradi prepiha je redka stvar; prej vas lahko napiha v kosti, ki vas lahko začnejo boleti, sploh če imate s sklepi že tako ali tako težave.
2.4 Prepih je lahko tudi koristen
Prepih pa ni samo škodljiv, pač pa se v določenih primerih izkaže za zelo koristnega. Zaradi velike količine zraka, ki se pretaka v procesu prepiha, lahko z ustvarjanjem tega pojava zelo hitro in učinkovito prezračimo prostore. To je še posebej koristno za zračenje vlažnih in mokrih prostorov, kot sta kopalnica in stranišče, ali za zračenje prostorov z neprijetnim vonjem, kot je npr. kuhinja. Če bi morali z navadnim naravnim zračenjem (brez ustvarjanja prepiha) čakati več 10 minut, da se prostor prezrači, ga prepih prezrači že v nekaj minutah. Pri tem bodite pozorni le na loputanje oken in vrat, ki jih morate ustrezno zavarovati in blokirati, saj se lahko zaprejo zaradi prepiha zaprejo izjemno hitro, celo tako hitro, da poči okensko steklo.
3. Kako poteka naravno prezračevanje v prostoru?
3.1 Ustvarite prepih
Prostor lahko z naravnim prezračevanjem še posebej ustrezno prezračujemo na sledeča dva načina.
Ena od možnosti je, da ima prostor na zunanji steni dve odprtini, eno na spodnjem delu zunanje stene in eno na zgornjem delu zunanje stene. Tako se vzpostavi naravno prezračevanje s pomočjo tako imenovanega dimnik efekta. Hladen zrak vdira v prostor na spodnjem delu stene, se dviga in segreva ter izstopi na zgornjem delu zunanje stene. Druga možnost intenzivnega naravnega prezračevanja prostora pa je z diagonalnim potekom zraka skozi prostor. Ta način pride v poštev, ko je prostor v stavbi pozicioniran npr. od juga proti severu. Odprtini pa sta pozicionirani, ena na spodnjem delu ene od zunanjih sten, druga pa na zgornjem delu druge od zunanjih sten. Pretok zraka se ponovno začne pri spodnji odprtini, poteka vzdolž celotnega prostora in izstopi pri zgornji odprtini.
3.2 Naravno prezračevanje večstanovanjskih stavb
Naravno pa se lahko prezračujejo tudi celotne stavbe, kadar imajo te npr. osrednji prostor, ki poteka skozi več etaž. Takrat se hladen zrak zajame v vsakem posameznem prostoru, ki je pozicioniran ob robovih stavbe in potuje do osrednjega prostora. Zrak se v osrednjem prostoru začne dvigati in izstopi iz prostora skozi odprtino v strehi. Takšen način prezračevanja je manj neprijeten od prepiha, za ljudi pa načeloma nemoteč.
4. Kanali za prezračevanje
Obstaja pa še ena metoda prezračevanja, ki za svoje delovanje izkorišča naravno prezračevanje prostorov, ne vodi pa v prepih. Takšno naravno prezračevanje je zato bolj trajnostno, deluje pa tudi, ko nimamo odprtih nasproti stoječih si oken in vrat. Ta tip imenujemo prezračevanje s prezračevalnimi kanali. Poteka tako, da se zrak zajema po kovinskih kanalih, vgrajenih v steno, ki vodijo od zunanje fasade pod medetažno ploščo nad kletjo navzgor, proti prostorom hiše. Vsak kovinski vertikalni jašek vsebuje samo eno odprtino za prezračevanje v samo eni etaži hiše, zato se neprijetne vonjave iz različnih nadstropij oz. stanovanj ne morejo mešati. Jaški vodijo predvsem do prostorov, kjer je redno zračenje ključno, torej do kuhinje, shramb, garaž, stranišč in kopalnic. Kanali, v katere umestimo kovinske jaške, so izvedeni iz opečnih votlakov, nato pa ometani, tako da so popolnoma nevidni in nemoteči.