Cena energentov in cena ogrevanja - katero kurivo izbrati?

1. Cena kurilnega olja

Še vedno se vse preveč ljudi ogreva s kurilnim oljem, cena za liter kurilnega olja stane nekaj več kot 1,3 EUR/L. Ker sta cena in dobava kurilnega olja močno vezani na geopolitične dogodke v svetu, se lahko cena drastično spremeni že naslednji teden ali mesec. Cene je nazadnje močno dvignila vojna v Ukrajini. Aktualne cene kurilnega olja najdete tukaj.

2. Cena zemeljskega plina za ogrevanje

Zemeljski plin je dolgo veljal za najbolj cenovno ugoden energent. Zaradi nizke cene je število uporabnikov oziroma odjemalcev zemeljskega plina v Sloveniji dolga leta naraščalo, število pa je danes doseglo že več kot 133.460 uporabnikov. V zadnjem času pa so se cene zaradi slabih političnih odnosov med EU in Rusijo (glavnim dobaviteljem za zemeljski plin v Evropi) ekstremno podražile in se gibajo okrog 1,3663 EUR/l.

3. Drva za kurjavo - cena

Samo z biomaso se ogreva manj gospodinjstev, uporabniki pa biomaso običajno kombinirajo s še z enim gorivom. To je največkrat kurilno olje ali zemeljski plin. Težava tega energenta je, da potrebujemo veliko prostora za spravilo drv, prostor pa mora biti suh. Številni nimajo na voljo dodatnega prostora, ki ga lahko namenijo drvarnici, zato se raje odločijo za druge vrste energentov, ki jih ni treba skladiščiti na domu. Cene za biomaso pa so zelo različne, npr. suha bukova drva stanejo okrog 88 EUR/m3, mešana drva pa okrog 72 EUR/m3. Aktualne cene za lesno biomaso najdete tukaj.

4. Sekanci - cena

Najcenejši med lesnimi kurivi so sekanci.  Njihova cena se giblje okoli 69 EUR/tono oz. le 0,07 EUR/kg. Gre za koščke sekane lesne biomase iz lesa nižje kakovosti in odsluženega lesa. Vsi ti lesni viri se zdrobijo z ustreznimi stroji ter zmeljejo v sekance ali stisnejo v lesne pelete. Sekanci veljajo za ekološki in okolju relativno prijazen energent. Ob njihovem izgorevanju ne nastajajo žvepleni ostanki, prav tako je količina sproščenega CO2 enaka količini, ki nastane v procesu naravnega trohnenja v gozdu.

5. Lesni briketi in peleti - cena

Cena peletov se je zaradi podražila zaradi podražitve drugih energentov in se trenutno giba okrog 0,65 EUR/kg oziroma 650 evrov na tono. To je spodnja vrednost, pod katero jih praktično ni mogoče dobiti. To gorivo pri gorenju sprošča med 17 in 20 MJ/kg. Podobne cene veljajo za lesne brikete, a so ti žal manj učinkoviti. Narejeni so iz valjasto stisnjenih lesenih ostankov s kurilno vrednostjo 17,5 – 19,5 MJ/kg.

6. Cena ogrevanja na leto

Primerjava cen različnih kuriv nam ne pove veliko, saj moramo upoštevati tudi izkoristke posameznih grelnih naprav. Šele tako lahko zelo natančno izračunamo, kakšna je dejanska poraba in koliko nas bo stalo posamezno kurivo na leto. Spodaj navajamo približne preračune za povprečno veliko enodružinsko hišo.

Najdražji je utekočinjen naftni plin, za cisterno katerega bomo skladno z letošnjimi višjimi cenami odšteli 4000 EUR/leto.

Drago je tudi kurilno olje, ki stane okrog 3500 EUR/leto.

Prav tako ni poceni zemeljski plin, ki je stane okrog 3000 EUR/leto.

Nekoliko cenejše je daljinsko ogrevanje, ki v Ljubljani in v Mariboru stane okrog 2500 EUR/leto.

Nato so na lestvici peleti, za katere bomo odšteli okrog 2000 EUR/leto. 

Sekanci stanejo okoli 1500 EUR/leto.

Najcenejša so polena oziroma drva, ki stanejo okrog 1000 EUR/leto.

7. Kaj pa toplotna črpalka?

Toplotna črpalka je eden izmed mogočih načinov, kako doseči energetsko neodvisnost in samooskrbo. Začetna investicija za nakup toplotne črpalke je sicer precej visoka, a so stroški ogrevanja minimalni. Investicija se tako povrne že v 8 letih. Najcenejša je toplotna črpalka zrak-voda, za katero boste odšteli pribl. 8.000 evrov, nekoliko dražja je toplotna črpalka voda-voda, ki stane okrog 10.000 evrov, najdražja pa je toplotna črpalka zemlja-voda, ki stane med 12.000 in 15.000 evrov. Mesečno za ogrevanje plačujete le strošek elektrike, ki poganja toplotno črpalko.

8. Prihranki pri ogrevanju

Ob iz leta v leto naraščajočih cenah energentov pa je pametno razmišljati, kako čim bolj optimizirati ogrevanje svoje hiše. Cene ogrevanja bomo drastično zmanjšali, če bomo preprečili toplotne izgube objekta. Toplotne izgube bomo z vgradnjo dodatnega sloja toplotne izolacije na strehi in fasadi ter z vgradnjo učinkovitega stavbnega pohištva zmanjšali kar za polovico. Vse več uporabnikov prav tako išče načine, kako postati energetsko čim bolj samooskrben in posledično neodvisen od aktualnih dogodkov v svetu, ki lahko v enem dnevu popolnoma zamajejo in spremenijo cene. Samooskrba je mogoča s toplotno črpalko, sončnimi kolektorji (a le v kombinaciji s toplotno črpalko) in lesno biomaso, če smo lastniki svojega gozda.