Hiša za pet v naravi | Matej Gašperič

Če rečemo, da lokacija vzame dih, nikakor ne pretiravamo – hiša se nahaja na vrhu hriba, s katerega se pogled razprostira daleč na sosednje hribe, v čisto, neokrnjeno naravo. Naloga umestiti hišo na takšno lokacijo za arhitekta nikakor ni preprosta; že ena napačna poteza lahko poruši čudovito krajino.

Arhitekt Matej Gašperič prvo srečanje z lokacijo opiše kot “bila je ljubezen na prvi pogled. Ko sem prvič obiskal lokacijo, me je le ta, s svojo lepoto, popolnoma prevzela. Nisem mogel verjeti, da se je prijazna družine, ki se je namenila naseliti tu, z željo, da jim tu naredim dom, obrnila prav name. Ironično pa je bila prav ta neokrnjena lepota prostora razlog, da sta me, tekom procesa načrtovanja, hromili trema in tesnoba.” Ves čas projektiranja se je spraševal, ali je sposoben ustrezno nagovoriti ta prostor in kaj sploh sme zgraditi, da ne bi uničil njegove lepote.

Arhitekt se je na dilemo, ki jo je v njem sprožala lepota lokacije, odzval na več nivojih. Čeprav je bila lokacija izjemna, je predstavljala tud določene izzive. Prvi je bil precej strm teren, ki ga je bilo treba lokalno izravnati. Drugi izziv je predstavljala zahodna orientacija hiše, ki bi ji v jutranjih urah odrekala zgodnje sonce, v poletnih popoldnevih pa bi se hiša zaradi obilice sonca pretirano segrevala. Izzivi so vodili k resin analizi lokacije, 3D skeniranju terena iz zraka s quadrokopterjem ter k izdelavi več študijskih maket iz balse. 

Številne študije so pripeljale k unikatni zasnovi, ki sledi ritmu terena, a mu ob enem tudi kontrira, ter se v največji možni meri odpira proti soncu, obenem pa ohranja najbolj atraktivne vedute. Tako je petčlanska družina dobila hišo, ki odgovarja na vse njihove potrebe, obenem pa spoštuje lokacijo.

Drugič, na lokacijo se je odzval z materialnostjo hiše, ki je pretežno lesena – tako na fasadi kot v notranjosti. Leseni volumen je položen na delno vkopano armiranobetonsko bazo, vhod v hišo pa predstavlja tretji, samostojni volumen, obložen z vlaknocementnimi ploščami. Volumenska kompozicija je tako zaključena in razgibana. Uporabljeni materiali za konstrukcijo in obloge hiše tako sledijo načelom trajnosti. Konstrukcija je lesena z masivnimi mozničevimi stropi in streho. Lesena fasada s sivo patino dobro kljubuje vremenskim vplivom. Za izolacijo so uporabljena lesna vlakna, streha pa je ekstenzivno ozelenjena.

Interier je preprost, a obsega vse, kar družina potrebuje za udobno bivanje. Dnevni prostori, kot so dnevna soba, jedilnica in kuhinja, se nahajajo v prvem nadstropju, ki se zaradi strmo padajočega terena kontinuirno nadaljuje navzven na parcelo. Vsi dnevni prostori so povezani in pretočni, njihova posebnost pa je zenitalna svetloba s strehe, ki preko kaskadno dvignjenega stropa, obloženega z leseno oblogo, prehaja v notranjost interierja. Lesena obloga se ujema z lesenim parketom na tleh; interier je tako preprost, a izjemno svetel, topel in domač.

Tudi sicer je dnevni prostor bogat z naravno svetlobo in z okni obdan z vseh štirih stranic hiše. Na južni fasadi se dnevna soba s panoramskimi okni odpira proti leseni terasi s pergolo, ki jo bo v naslednjih letih prerastlo rastlinje. Tako bo terasa naravno osenčena in namenjena počitku in druženju v vseh delih letih, tudi tistih najbolj vročih. 

Poseben kotiček dnevnega prostora je za stopnico dvignjen »kabinet«, ki ga od ostalega dela ločuje železni kamin z drvi. Delovna miza je prislonjena ob dolgo horizontalno okno in tako omogoča miren in intimen kotiček za delo s pogledom v naravo. Lahko bi rekli, da prav vsi prostori in detajli stremijo k vzpostavljanju intenzivnih vizualnih in fizičnih povezav z okolico – kot opozarja že ime projekta Hiša za pet v naravi, ki ga je izbral avtor projekta Matej Gašperič. 

Ko se po zavitih stopnicah podamo v spodnje nadstropje, najprej presune visok, dvovišinski prostor z izjemno velikim panoramskim oknom s pogledom v naravo. V ta prostor je arhitekt umestil prav poseben element – visoko plezalno steno, ki omogoča domačo rekreacijo. Dvovišinski prostor se odpira na drugo, manjšo in bolj intimno teraso na nižjem nivoju padajočega terena.

Spalnica in tri otroške sobe, ki se prav tako nahajajo v spodnjem nadstropju, so majhne, a ponovno obogatene z izjemnimi pogledi proti naravi. Spalnica se povezuje z majhno teraso, kjer starša uživata trenutke na samem. 

Zaključimo lahko z mislijo, da je Hiša za pet v naravi načrtovana tako, da svoje stanovalce ne le pasivno – preko pogledov skozi velika panoramska okna – pač pa tudi aktivno s številnimi terasami, prehodi in razgibanostjo povezuje z naravo. Tako kar najbolj izkoristi danosti lokacije in upraviči grajeni poseg v naravno krajino. 

Galerija: