Prenova hiše osredotočena na bistveno | a2o2 arhitekti

Tipična predmestna hiša iz 60. let s podkletjo, visokim pritličjem in bivalno mansardo je zgrajena iz opeke. Njeno belo ometano fasado s temnimi lesenimi opaži krasijo za tiste čase značilni podzidek iz rezanega sivega kamna ter teraco in benečanski tlaki na stopnicah in podestih. Po tem, ko so arhitekti pred leti z idejno zasnovo že sodelovali z naročniki - družino z dvema otrokoma in psom, so se v projekt prenove po končanih grobih gradbenih delih. Tokrat so se lotili zasnove zunanje lupine, visokega pritličja in mansarde, polkletna etaža pa bo na prenovo še malo počakala.

Hiša je imela pred prenovo dve veliki slabosti. Zaradi redkih majhnih oken je bila temačna, zaradi dvignjenega pritličja pa slabo povezana z vrtom. Arhitekti so zato obstoječe okenske odprtine bistveno povečali in uvedli tudi nove. S tem so prej introvertirane temne notranje prostore odprli svetlobi ter pogledom navzven, dosegli pa so tudi občutek večje prostornosti. V visoko pritličje so umestili enoten bel brušen betonski tlak (teraco), ki se prek velikih novih steklenih površin preliva na zunanjo teraso in tako notranji prostor optično podaljšali in fizično povezali z zunanjim.

V spodnji etaži je tako nastal odprt, s treh strani osvetljen, dnevno bivalni prostor, ki združuje kuhinjo jedilnico in dnevno sobo. Prostor je neposredno povezan z veliko teraso, ki vodi na vrt. V isti etaži je tudi spalnica staršev z lastno kopalnico. Ob glavnem vhodu pa je stopnišče v zgornje nadstropje ob njem pa sta še WC za goste in servisni prostor.

Izčiščeno, po meri izdelano vgradno pohištvo iz beljenega hrasta je kontrast hladnejšim belim stenam in teraco tlaku. Pojavi se v dveh sklopih. Kot kuhinjska lamela ter kot lesen ovoj okoli mokrega vozlišča (z wcjem, utilitijem in kopalnico) z garderobnimi omarami in vrati. Ostalo pohištvo je nevtralnih barv, premično in redko, kar deluje izredno sodobno in še bolj poudari zračnost in prostornost ambienta. 

Mansardna etaža z nižjim stropom je v celoti namenjena otrokoma. Poleg otroških sob so tam še skupna garderoba, knjižnica in kopalnica. Celotna otroška etaža in stopnice, ki vodijo v pritličje so tlakovani z beljenim hrastovim parketom, vse omare in visoki elementi pa so obarvani belo in se zlivajo z obstoječimi stenami. 

Pri oblikovanju fasade arhitekti niso želeli preglasiti obstoječih kvalitet, ki jih predstavljajo izvirni podzidek iz rezanega kamna, temno rjav opaž ter tlaki iz teraca. Fasado so zato zgolj ometali z grobim belim ometom, obstoječe ograje na terasi in stopniščih pa so zamenjali s sodobno, minimalistično oblikovanimi belimi ograjami iz tipskih kovinskih cevi. 

Razpršena enodružinska gradnja postaja vedno bolj aktualna in relevantna tema arhitekturnega diskurza. To so realizirane sanje prejšnjih generacij, ki so si  tako uresničile dolgoletne sanje po lastnem domovanju. Od časa gradnje pa so se in se še dogajajo nenehne tehnološke spremembe in spremembe načina življenja. Številčnost tovrstne za današnje razmere funkcionalno in bivanjsko osiromašene gradnje pri nas predstavlja velik izziv obenem pa tudi velik potencial s katerim bi se bilo smiselno ukvarjati, ne zgolj od projekta do projekta, temveč tudi na širšem, sistemskem nivoju. 

Prenova hiše P41 arhitekturnega biroja a2o2 arhitektov je zgleden primer premišljene, odmerjene, a učinkovite intervencije, ki odgovarja na nekatere najbolj pereče izzive tovrstnih objektov: Kako jih tehnološko prilagoditi današnjemu načinu življenja in jih narediti trajnostne? Kako integrirati vrt in ga urediti kot podaljšek dnevnega prostora, kako odpreti prostor in kako hišo prilagoditi stanovalcem ter njihovim predstavam o bivanju? Kako ustvariti fleksibilno bivalno okolje, ki se bo prilagajalo spreminjajočim se potrebam stanovalcev...

Načrti: