LINA - platforma in arhitekturna konferenca za prihodnost planeta

^{Napisala: Špela Rogel}

Kaj je LINA?

Projekt ponuja nov delovni model v arhitekturi, kjer bodo mladi strokovnjaki lahko sodelovali pri izobraževanju, raziskavah, proizvodnji in širjenju svojih zamisli za prilagoditev arhitekture krožnemu gospodarjenju in okoljskim izzivom. Vodi ga Matevž Čelik, ki je bil odgovoren tudi za prejšnjo platformo Future Architecture. Evropska komisija je platformo LINA prepoznala kot inovativen model talilnega lonca za obetavne strokovnjake. 

V platformi LINA sodeluje osem evropskih bienalov, trienalov in festivalov, trije muzeji, dve galeriji, tri fundacije, štiri raziskovalne mreže in laboratoriji, dve založbi in šest univerz iz 23 držav. Cilj platforme, ki se financira iz programa Ustvarjalna Evropa, je mobilizirati evropski arhitekturni sektor za čiste, krožne in trajnostne arhitekturne projekte v povezavi z novim evropskim Bauhausom.

Prizadevanja za spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi na področju arhitekture bo LINA povezala v evropskem programu raziskav, delavnic, arhitekturnih razstav, konferenc in založniških projektov. Podprla bo ideje, ki prinašajo estetske, trajnostne in vključujoče elemente sprememb, potrebnih za uresničitev Evropskega zelenega dogovora.

LINA bo podpirala delo mladih strokovnjakov v arhitekturi: od raziskav in izdelave prototipov do posredovanja novih dognanj in postopkov za okoljsko odgovorno gradnjo široki javnosti skozi arhitekturne razstave in druge dogodke.

V prihodnjih treh letih bo organizirala redne konference. Poleg prve, ki je potekala konec oktobra v Ljubljani in je naznanila začetek delovanja platforme, bo LINA naslednje leto s konferenco v danskem Köbenhavnu sodelovala v programu svetovne prestolnice arhitekture, leta 2024 pa bo v Sarajevu prispevala k praznovanju 40. letnice preobrazbe mesta po zimskih olimpijskih igrah. Program platforme se bo zaključil leta 2025, v primeru ponovne potrditve pa se bo lahko nadaljeval vse do leta 2029.

Konferenca - Arhitektura in prihodnost planeta

Na prvi konferenci, ki je potekala 21. in 22. oktobra 2022 na Fakulteti za arhitekturo UL z naslovom Arhitektura in prihodnost planeta, so svoje delo predstavili vabljeni govorci in 25 LINA štipendistov. Skupaj s 27 člani mreže LINA, priznanimi organizacijami z vseh koncev EU ter onkraj njenih meja, so razmišljali, kako bo arhitektura soustvarjala prihodnost planeta. Ker gradnja v tolikšni meri doprinaša k okoljski krizi, se mora arhitektura ozavestiti svojega vpliva na upravljanje s prostorom, in vzpostaviti racionalna ravnovesja pri uporabi in upravljanju z resursi. 

Dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodne komisije za vire Okoljskega programa Združenih narodov, je otvoril konferenco s predavanjem o pomenu upravljanja z naravnimi viri. Sarah Ichioka, strateginja in urbanistka, ki raziskuje presečišče mest, družbe in ekologije, je govorila o regenerativnem oblikovanju in razvoju. Dr. Milica Topalović, ki poučuje na ETH v Zürichu, in dr. Florian Hertweck z Univerze v Luksemburgu sta predstavila njun raziskovalni projekt o vlogi oblikovanja kot orodju za popravljanje družbene in okoljske škode, ter kot alternativi materialnim in družbenim krizam kapitalizma. 

Na presečišču vseh omenjenih tem najdemo tudi konkretne projekte, ideje in prakse, s katerimi so se štipendisti LINA udeležili letošnjega odprtega poziva: izbranih 25 je sprejelo povabilo za pot v Ljubljano in udeležbo na konferenci. Analizo in komentar prijavljenih projektov je predstavila Dr. Milica Topalović v eseju O stanju v arhitekturi, ki mu je sledila diskusija z dr. Florianom Hertweckom in dr. Lučko Kajfež Bogataj, profesorico na Biotehniški fakulteti UL ter eno od prejemnic Nobelove nagrade za mir za delo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi. 

Drugi dan konference je bil v znamenju sodelovanja med člani mreže LINA in štipendisti: slednji so predstavili svoje projekte v sklopu petih tematskih panelov, ki govorijo o ponovni uporabi bivališč, pre-osmišljanju krajine, uokvirjanju poprej nevidnega, spreminjanju urbanega in premikanju meja. 25 projektov, ki so bili predstavljeni na konferenci, je bilo izbranih med 191 prispelimi prijavami iz 34 držav z vseh koncev Evrope ter onkraj njenih meja, njihovi avtorji pa imajo raznolika ozadja, ki se kažejo v njihovem delu.

Izbrani petindvajseterici želi LINA nuditi dostop do širše javnosti, jim pomagati pri razvijanju znanj in kompetenc, jim ponuditi mentorstva in rezidence, omogočiti razstave ali objavo tekstov, oziroma sodelovanje zasnovati na način, ki bi najbolj koristil delu vsakega izmed njih. Štipendisti LINA se bodo pridružili Arhitekturnemu programu LINA, ki ga izvajajo člani mreže med novembrom 2022 in majem 2023 v 22 državah.

Med izbranimi projekti so tudi trije Slovenski

Re–Function, Rebeka Bratož Gornik

Dokumentarna serija RE-FUNCTION se ukvarja z (zapuščenimi) modernističnimi zgradbami, njihovimi začasnimi vsebinami in na novo ustvarjenimi prostori za javnost. Raziskovala bo, kako se različna evropska mesta spopadajo s praznimi ali zapuščenimi modernističnimi stavbami. Izbrane so 3 stavbe Cukrarna v Ljubljani, Tomosova stolpnica v Kopru ter otroško letovišče Krvavica na hrvaškem. 

Vroče točke, Prostorož 

Poletja v Ljubljani so vroča in jih je že zdaj težko prenašati. V zadnjih 20 letih se je v mestu povečala tako povprečna temperatura (za 1,2 °C) kot število vročih dni (za 2,6 dneva). Zato moramo že danes začeti razmišljati, kako ublažiti poletno vročino in mesto prilagoditi na vse višje temperature. Pešci, kolesarji in drugi uporabniki javnih prostorov imajo najboljši vpogled v to, kateri deli mesta so prevroči.

Vroče točke je dlje trajajoča raziskava pri kateri uporabniki - meščani sporočajo, kje v mestu jim je poleti prevroče, ekipa Prostorož pa obravnava problematične lokacije, MOL predlaga ukrepe in zagovarja prostorske rešitve, ki hladijo mesto. Osredotočajo se na več (raznovrstnega) zelenja, vodoprepustne površine, boljše vzdrževanje, vključenost uporabnikov, več udobja za pešce in kolesarje, privlačen javni prevoz in manj avtomobilov. so izsledki naše raziskave.

Kajža, Ajda Bračič 

V zadnjih letih je v svetu opazen porast zanimanja javnosti za obnovo in preureditev starih ali zapuščenih objektov. Trud, vložen v promocijo zelenih rešitev v arhitekturi, pa tudi izobraževanje na področju dediščine, je delno poplačan. Toda v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah, bogatih z zgodovino in stavbno dediščino, prenovitveni val še ni zaživel in tisti, ki bi jih morda zanimala prenova stare nepremičnine, nimajo ustreznih informacij in pomoči za začetek.

Kajža je nastala kot platforma za povezovanje, izobraževanje, izmenjavo znanj in podporo ljudem, ki jih to področje zanima ali se z njim strokovno ukvarjajo. Raziskuje potenciale bivanja v podeželskih ali oddaljenih okoljih danes, pa tudi možnosti prilagodljive ponovne uporabe v mestih. Predstavlja kakovostne referenčne projekte prenove in prilagodljive ponovne uporabe, ponuja nasvete, izdeluje spletna učna orodja ter pogovore, delavnice in razprave v živo. Trajnost razume v najširšem smislu, zato jo zanimajo tudi socialna trajnost, medgeneracijska skrb in kolektivno bivanje.