Fasadni ometi - kako zaključni sloj fasade podaljša življenjsko dobo hiše?

1. Fasadni ometi - izvedba kontaktne fasade

1.1 Prezračevana in kontaktna fasada

V splošnem same fasade delimo na kontaktne in prezračevane oziroma viseče. Slednja vrsta fasade je dražja in zahteva drugačen, kompleksnejši način izvedbe, druge vrste in način vgradnje materialov ter seveda več časa. Zato jih najdemo predvsem na javnih in poslovnih objektih, na enodružinskih hišah pa le redko. Najpogostejša hiša, ki se izvede na enodružinskih hišah, je tako t. i. kontaktna fasada. Ta tip fasade je primeren tako za novogradnje kot obnove.

1.2 Kako se izvede kontaktna fasada?

Kontaktna fasada pravzaprav pomeni sistematično polaganje in vgrajevanje toplotnih, hidro in zvočnoizolacijskih slojev, ki se lepijo direktno na nosilne stene. Pri izdelavi fasade je treba poleg trdih ali mehkih izolacijskih materialov, kot so stiropor, stirodur, kamena ali mineralna volna, uporabiti veziva, kot so malta, lepilo ali pena. Tako se sloji zlepijo v neločljivo celoto. Fasada je zaključena z zaključnim slojem, za kar se največkrat uporabi fasadni omet ali barvo, lahko pa tudi okrasna opeka ali kamen. Slednja opcija je seveda precej dražja.

2. Načrtovanje fasade

2.1 Načrtovanje fasade pri novogradnjah

Pri novogradnjah se fasadni sistem načrtuje in projektira skupaj z ostalim objektom in tako tudi izvede. Vsi fasadni materiali, ki bodo uporabljeni za izvedbo fasade, morajo biti med seboj združljivi in kupljeni po natančnih parametrih. Načrtovanje fasade pri novogradnjah je enostavno, saj je mogoče vse materiale in detajle natančno predvideti vnaprej, kar omogoča dosledno in kakovostno izvedbo.

2.2 Obnova fasade pri starejših objektih

Če gre za obnovo starejše stavbe ali zgolj za obnovo njene fasade, strokovnjaki svetujejo, da se najprej opravi testiranje. Ta preizkus izvedemo tako, da zlepimo (z lepilom ali malto) kos stiropora 10 x 10 cm, ki naj stoji vsaj tri dni. Po tem času je treba kocko potegniti iz baze; če je odstranjen samo stiropor, lepilo in površina pa ostaneta nedotaknjena, pomeni, da je stanje fasade zadovoljivo in da se lahko dela nadaljujejo. V nasprotnem primeru je treba najprej ustrezno obdelati podlago.

3. Fasadni ometi: najbolj priljubljen zaključni sloj fasade

3.1 Funkcija fasadnega ometa

Zaključni sloj fasade je del fasadnega sistema, katerega glavni namen je zaščititi objekt pred neugodnimi, atmosferskimi in temperaturnimi vplivi ter tako zagotoviti prijetno bivalno okolje. Hkrati pa zagotavlja tudi dolgo življenjsko dobo same hiše. Po drugi strani pa moa biti zaključni sloj fasade takšen, da estetsko in stilsko prispeva k zaokroženosti celote arhitekture hiše in ureditve vrta.

3.2 Prednosti fasadnih ometov

Za zaključni sloj fasade pri zasebnih hišah je omet izbran v več kot 90 % primerov, saj gre za najcenejši zaključni fasadni sloj. Ostalih 10 % zaključnih slojev predstavljajo les, kovina, steklo, kompozitni materiali najnovejše proizvodnje ter različne plastike. Vsi pa so dražji od fasadnih ometov in zahtevajo drugačne, pogosto zahtevnejše metode dela.

Izvedba ometane fasade je najhitrejša in najlažje, najbolj praktična in cenovno najugodnejša. Takšna fasada ima dolgo življenjsko dobo, zagotavlja dobro zaščito ter videz fasade.

4. Vrste fasadnih ometov

Fasadne omete izdelujemo v grobi in fini tehniki, torej kot strgane in glajene. Sama struktura mešanice malte mora biti takšna, da omet doseže ustrezno mehansko trdnost in tako zagotavlja zaščito, obstojnost ter odpornost na vodo in UV sevanje. Pomembno je tudi, da so ometi vodotesni in paroprepustni, kar zagotavlja odlično mikroklimo v domu ter preprečuje nastajanje vlage in plesni. Izdelujejo se pretežno v beli barvi, po naročilu pa jih lahko tudi pobarvamo po tonski karti. Predvidena poraba je 2 - 2,5 kg/m2.

5. Vrste fasadnih ometov

5.1 Katerega proizvajalca izbrati?

Zahvaljujoč napredku industrije gradbenih materialov se skoraj vsak dan pojavljajo na trgu vedno boljši materiali in laikom, včasih pa tudi strokovnjakom, se ni prav nič lahko odločiti za prave. Kot običajno, ko gre za strokovne zadeve, je najbolje, da se obrnete na strokovnjake in proizvajalce, saj so najbolj pristojni za strokovne nasvete. Pri nakupu fasadnih slojev pa velja splošno pravilo, da je najbolje izbrati čimveč produktov istega proizvajalca, saj so ti med seboj najbolj kompatibilni. Čeprav se morda zdi, da je malta pač malta in lepilo pač lepilo, ima vsako svoje specifične značilnosti in lastnosti.

Vsakega ometa ni mogoče uporabiti na vsaki fasadi niti vsako lepilo ne more biti primerno vezivo za vsak material, zato bodite pozorni, da kupite med seboj združljive izdelke.

5.2 Klasifikacija fasadnih ometov

V splošnem fasadne omete delimo na 4 glavne vrste glede na snov, iz katere so izdelani: mineralne, akrilne, silikatne in silikonske. V posebno skupino spadajo starejši, cement in mešanice, to je kompozit. Osnovna naloga fasadnih ometov sta tesnjenje in zaščita fasadne obloge in samega objekta. Fasadni ometi za zaključni sloj fasade se torej razlikujejo po svojih značilnostih in jih izbiramo glede na sestavo, granulacijo, vodo- in paroprepustnost, elastičnost, odpornost proti umazaniji in vrsto podlage, na katero jih nanašamo. Pri izbiri je pomembno, na osnovi česa so izdelani - akrila, silikata, silikona ali mineralov.

5.4  Fasadni ometi glede na sestavo fasade

Stene, ki bodo osnova fasade, lahko izoliramo s stiroporom, stiroporom, mineralno volno ali termo bloki v tako imenovanih »sendvič stenah«, pred montažo pa je treba zagotoviti, da so trdne, čiste, suhe in premazane s temeljnim premazom. Zelo pomembno je, da so vsi materiali, ki jih uporabljamo za oblogo fasade, do zadnjega sloja ometa ali barve, paroprepustnost med seboj usklajeni. Pri nas se pri zaključku gradnje hiš v 60 - 80 % primerov uporablja akrilni fasadni omet, največkrat pa pri demit-fasadi. K toplotni izolaciji iz mineralne volne se podajo silikonski, silikatni in silikonsko-silikatni ometi.

Skupaj s "sendvič stenami" in toplotnimi bloki se uporabljajo mineralne ali silikatne malte.

5.5 Tehnične lastnosti različnih ometov

Kar zadeva njune tehnične lastnosti, ni velikih razlik - razen v granulaciji, ki vpliva na porabo in s tem posledično na ceno. Velja, da je granulacija 1,5 mm najboljša glede na razmerje kakovosti, porabe in cene. Bolj groba, kot je granulacija, lažja je za delo in bolje skrije neravnine na površini fasade, hkrati pa se takšna fasada hitreje obrabi in bolj umaže. Groba granulacija naredi fasado bolj rustikalno, bolj hrapavo, drobnejša pa bolj gladko površino.

5.6 Barve ometov

Osnovna barva v proizvodnji ometov je bela, lahko pa se odločite za katerikoli ton ali odtenek iz tonske karte, ki jo ima vsak proizvajalec. Na splošno temnejše barve niso priporočljive, saj lahko povzročijo napetostno razpokanje površinske plasti zaradi toplotnega raztezanja in mrzlega krčenja. Najprimernejše in najobstojnejše barve za fasadne omete proizvajalci običajno označujejo s črko Y.

6. Vrste fasadnih ometov pod drobnogledom

6.1 Akrilni fasadni ometi

Fasadni ometi na akrilni osnovi so najlažji za delo; so brez vonja, se hitro sušijo in enostavno perejo, hkrati pa so zelo stabilni in dolgo obstojni. Odlično se oprimejo podlage ter so zelo močni in vodoodporni. Z njimi lahko ustvarimo tudi »popraskano« (bolj hrapavo) ali »gladko« (bolj fino in kompaktno) površino fasade.

6.2 Slikonski ometi

Fasadni ometi na osnovi silikona so najboljši, a najdražji zaradi silikonskih smol, ki jim dajejo prestižno kakovost. Ob njihovem nakupu boste prejeli 25 let garancije. Priporočljivi so za fasade, ki so izpostavljene ekstremnim vremenskim vplivom, saj so visoko paroprepustni, vodoodporni in visoko odporni na UV sevanje in atmosferske vplive. Z njimi je enostavno delati, in kar je najpomembneje - v tonski karti boste našli več kot 1300 barvnih odtenkov.

6.3 Silikatni ometi

Silikatni fasadni ometi so izdelani na osnovi kalijevega vodnega stekla in zahtevajo nekoliko višje temperature za vgradnjo – med 15 °C in 30 °C. Posebej odlični so za sanacije starejših objektov, saj se lahko uporabljajo tako za termo bloke, "sendvič stene" kot tudi za klasične stene.

6.4 Kombinirano fasadni ometi

Kombinirani, silikatno-silikonski fasadni ometi predstavljajo kombinacijo najboljših lastnosti obeh tipov ometov in so paroprepustni, vodoodporni in odporni na UV sevanje. Odlični so za obnovo starih objektov, izoliranih s kameno volno.

6.5 Cementni ometi

Cementni mineralni tankoslojni fasadni ometi so namenjeni zaščiti in dekoraciji fasadnih površin. Posebej priljubljeni so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj so narejeni na osnovi mineralov, apna in cementa, zaradi poroznosti pa so tudi samočistilni. So izjemno oprijemljivi in ​​enostavni za delo. So še posebej paroprepustni in vodotesni, zato na njih skoraj nikoli ni plesni in vlage.

6.6 Dekorativni ometi

Dekorativni plastificirani fasadni ometi so lahko enokomponentni ali dvokomponentni, izdelani pa so na osnovi hidravličnih veziv z dodatkom aditivov in marmornih agregatov. Veljajo za enega najboljših novih ometov

7. Zaključni sloj fasade: izdelava fasadnih ometov

7.1 Strojna in ročna izvedba

Ko je fasada izolirana, torej prekrita s trdimi ali mehkimi materiali za hidro, toplotno in zvočno izolacijo, ostane le še nanos zaključnega sloja, potem ko se vse posuši. Kitanje s fasadnim ometom večinoma izvajamo strojno, saj je s pomočjo motorne črpalke in brizgalke hitrejše in enostavnejše, ročno pa obdelamo le težje dostopne dele ter tiste okoli oken in vrat.

Če se odločite za malto iz večjih zrnc (»stripe«), boste dobili površino, ki v notranjosti spominja na »španski zid«, torej na t. i. grabljeno fasado. Če se odločite za finejši granulat, bo fasada bolj gladka in enotna. Seveda lahko v obeh primerih izberete poljubno barvo.

7.2 Primeren čas za izvedbo je spomladi in jeseni

Vgradnjo fasadnega ometa priporočamo spomladi ali jeseni, ko so vremenske razmere in zunanje temperature najbolj idealne. Visoka vlažnost, močno sonce, močan veter, dež ali nizke temperature niso ugodni dejavniki za delo, zato se je izdelavi fasadnih ometov v tem času treba izogibati.

8. Fasadni omet - cena materiala

Tako kot pri vseh drugih izdelkih je tudi pri fasadnih ometih cena odvisna od velikosti površine, načina in pogojev dela ter seveda od tipa ometa in proizvajalca. Malta se običajno prodaja v vrečah (v prahu) ali vedrih (mešana) po 25 kg in lahko stane med 40 - 70 EUR. Ne pozabite pa na stroške dela, morebitno montažo gradbenega odra, dele ročne obdelave in podobno.