1. Vrste dimnikov
Poznamo šamotni ali keramični dimnik, ki ga lahko uporabljamo v kombinaciji z različnimi vrstami grelnih teles, kurišč ali kuriv. Ta vrsta dimnika je odporen na visoko temperaturo, na kislino, pa tudi paro nepropusten. Gradnja šamotnega dimnika je dokaj enostavna, saj proizvajalci ponavadi sestavijo celotne dimnik. Dimnik je sestavljen iz nosilne konstrukcije, dimniške tuljave, toplotne izolacije in ostalih elementov.
Uporablja pa se tudi dimnik iz jeklene nerjaveče pločevine ali inox dimnik. Uporaba tega je danes najbolj pogosta. Dimnik se hitro segreje in ohladi ter je odporen na kondenz. Tuljava iz pločevine je tudi plinotesna, ima majhno težo in je enostavna za montiranje.
2. Kje postaviti dimnik v objektu?
Lokacija dimnika v objektu se določi glede na to, kje je postavljena kurilnica, oziroma grelno telo. Pomembno pa je, da je dimnik postavljen bolj v osrčju stavbe in ne na robu te. To pa predvsem zato, ker dimnik deluje tudi kot dodatno grelno telo. Če je dimnik postavljen na rob objekta, ponavadi meji na zunanjost, tako se pozimi stene dimnika izjemno ohladijo. Temperatura plinov, ki izhlapevajo skozi dimnik se zniža, zato pa lahko pride do kondenzacije znotraj dimnika. Kadar je postavitev dimnika na rob stavbe edina možnost, moramo tega vsaj ustrezno izolirati.
3. Kako se določi obseg dimnika?
Na dimenzioniranje obsega dimnika vpliva višina tega, pa tudi moč grelnega telesa, dolžina veznega elementa med kuriščem in dimnikom ter vrsta energenta.
Nižja, kot je višina dimnika, proporcionalno večji mora biti obseg dimnika. Tudi vrsta kuriva vpliva na presek dimnika, če kurimo npr. z lesom je presek dimnika večji, kot če uporabljamo pelete ali pa kurimo s plinom. Če objekt ogrevamo na zemeljski plin, najpogosteje uporabljamo dimnik s presekom Ø14. Pri uporabi kurilnega olja je potreben nekoliko večji obseg dimnika, ponavadi okrog Ø16, pri trdih gorivih pa je ta med Ø18 in Ø20. Podoben obseg dimnika se uporablja tudi pri kuriščih.
4. Montaža dimnika
Izvedba oziroma montaža dimnika zavisi glede na to, za kakšen dimnik gre. Ta je lahko enoslojni, troslojni ali kombinirani. Na izvedbo dimnika pa vpliva tudi mesto in način postavitve, saj je ta lahko zunanji ali notranji in pa samostoječi ali vgrajeni.
Pogosto se uporablja troslojni dimnik, ta je lahko montiran zunaj ali znotraj objekta. Montaža takega dimnika je dokaj enostavna in hitra, hitro pa dosežemo tudi togost oziroma stabilnost konstrukcije. Tak dimnik je plinotesen in dobro izoliran.
5. Dimnik - cena
Cena nerjavnega troslojnega okroglega dimnika s premerom 12 cm, skupaj s konzolami rozetami in dimovodnimi cevmi, z montažo znaša okrog 1000€. Več informacij o cenah dobite v kalkulatorju cen .
Za pomoč pri gradnji se obrnite na sistem Mojmojster, pošljite nam povpraševanje ali nam zastavite vprašanje .