Dimnik: premer dimne cevi, rozeta za dimnik in še več

1. Vrste dimnikov

1.1 Šamotni dimnik

Poznamo šamotni ali opečni dimnik, ki ga lahko uporabljamo v kombinaciji z različnimi vrstami grelnih teles, kurišč ali kuriv. Ta vrsta dimnika je odporen na visoko temperaturo, na kislino, pa tudi paro neprepusten. Gradnja šamotnega dimnika je dokaj enostavna, saj proizvajalci po navadi sestavijo celoten dimnik. Dimnik je sestavljen iz nosilne konstrukcije iz opek, dimniške tuljave, toplotne izolacije in ostalih elementov.

1.2 Inoks dimnik

Uporablja pa se tudi dimnik iz jeklene nerjaveče pločevine ali inoks dimnik. Uporaba tega je danes najbolj pogosta. Dimnik se hitro segreje in ohladi ter je odporen na kondenz. Tuljava iz pločevine je tudi plinotesna, ima majhno težo in je enostavna za montiranje.

2. Kje postaviti dimnik?

Lokacija dimnika v objektu se določi glede na to, kje je postavljena kurilnica oziroma grelno telo. Pomembno pa je, da je dimnik postavljen v osrčju stavbe in ne na robu stavbe, saj dimnik deluje tudi kot dodatno grelno telo. Če je dimnik postavljen na rob objekta, po navadi meji na zunanjost, tako pa se pozimi stene dimnika izjemno ohladijo. Temperatura plinov, ki izhlapevajo skozi dimnik, se zniža, kar privede do kondenzacije znotraj dimnika.

Če je postavitev dimnika na rob stavbe edina možnost, moramo tega še posebej natančno izolirati, da se izognemo nastanku toplotnih mostov.

3. Dimnik: višina in premer

Na dimenzioniranje obsega dimnika vplivata višina dimnika in moč grelnega telesa, dolžina veznega elementa med kuriščem in dimnikom ter vrsta energenta.

3.1 Kako visok mora biti dimnik?

Višina dimnika je pomemben dejavnik pri zagotavljanju učinkovitega delovanja dimnika. Višji dimnik lahko ustvari boljši vlek in s tem boljše izgorevanje. Poleg tega lahko višji dimnik zmanjša tveganje za uhajanje dimnih plinov nazaj v prostor. Pri načrtovanju višine dimnika je treba upoštevati lokalne gradbene predpise, saj imajo lahko omejitve glede višine dimnika. Prav tako je pomembno, da se dimnik ustrezno vzdržuje in preverja na morebitne poškodbe ali zamašitve, ki bi lahko vplivale na njegovo učinkovitost.

3.2 Premer dimnika

Pri določanju premera dimnika lahko sledimo preprostemu pravilu: nižja, kot je višina dimnika, proporcionalno večji mora biti obseg dimnika. Tudi vrsta kuriva vpliva na presek dimnika: če kurimo npr. z lesom, je presek dimnika večji, kot če uporabljamo pelete ali pa kurimo s plinom. Če objekt ogrevamo na zemeljski plin, najpogosteje uporabljamo dimnik s presekom Ø14. Pri uporabi kurilnega olja je potreben nekoliko večji obseg dimnika, po navadi okrog Ø16, pri trdih gorivih pa je ta med Ø18 in Ø20. Podoben obseg dimnika se uporablja tudi pri kuriščih.

4. Montaža dimnika

Izvedba oziroma montaža dimnika zavisi glede na to, za kakšen dimnik gre. Ta je lahko enoslojni, troslojni ali kombinirani. Na izvedbo dimnika pa vpliva tudi mesto in način postavitve, saj je ta lahko zunanji ali notranji in pa samostoječi ali vgrajeni. Pogosto se uporablja troslojni dimnik, ta je lahko montiran zunaj ali znotraj objekta. Montaža takega dimnika je dokaj enostavna in hitra, hitro pa dosežemo tudi togost oziroma stabilnost konstrukcije. Tak dimnik je plinotesen in dobro izoliran.

5. Dimne cevi

5.1 Iz katerih materialov so dimne cevi?

Dimne cevi so temeljni element dimnika, odgovorne za odvajanje dimnih plinov iz kurilne naprave, kot sta kamin in peč, iz objekta v ozračje. Izdelane so iz različnih materialov, vključno z nerjavnim jeklom, opeko in betonom. Izbor materiala je odvisen od vrste goriva, ki se uporablja.

5.2 Kakšen premer morajo imeti dimne cevi?

Dimne cevi morajo biti ustrezno dimenzionirane, da zagotavljajo učinkovit izvlek dimnih plinov. Premer dimne cevi je odvisen od več dejavnikov, vključno z vrsto goriva in močjo kurilne naprave, dolžino dimne cevi ter lokalnimi predpisi in standardi. Običajno se uporabljajo dimne cevi s premerom od 100 mm do 250 mm ali več, odvisno od potreb in specifikacij. Priporočljivo je, da se dimna cev namesti s primernim naklonom, da se zagotovi, da dimni plini potujejo navzgor brez težav.

Redno vzdrževanje dimnih cevi vključno s čiščenjem saj in ostankov goriva je ključno za zagotovitev varnega in učinkovitega delovanja dimnika.

6. Rozeta za dimnik

6.1 Kaj je rozeta za dimnik?

Rozeta za dimnik je element, ki se uporablja za estetsko in funkcionalno zaključevanje preboja dimnika skozi streho. Pravilno nameščena rozeta zagotavlja neprepustnost za vodo, saj preprečuje vdor padavin v objekt skozi dimniško odprtino.

6.1 Iz katerih materialov je narejena rozeta za dimnik?

Rozete za dimnik so na voljo v različnih materialih, vključno z nerjavnim jeklom, bakrom in cinkom. Prav tako so na voljo različni stili in oblikovalski elementi, ki omogočajo prilagoditev videza dimnika k arhitekturi hiše.

7. Tuljava za dimnik

7.1 Zakaj je tuljava za dimnik bistvena?

Tuljava za dimnik je notranji del dimniške cevi, ki služi za izolacijo in izboljšanje učinkovitosti dimnika. Pravilna izbira tuljave za dimnik je pomembna, saj vpliva na toplotno izgubo in temperaturo dimnih plinov.

7.2 Katere tuljave se najpogosteje uporabljajo?

Običajno se uporabljajo dvojne stene dimniških cevi, med katerimi je prostor napolnjen s toplotno izolacijskim materialom, kot je mineralna volna ali keramika. To zmanjšuje toplotno izgubo in zagotavlja, da dimni plini ostanejo dovolj topli za nemoteno izvajanje vse do vrha dimnika.

8. Vratca za dimnik

Vratca za dimnik so nameščena na odprtini dimnika v kurilni napravi, kot je kamin ali peč. Omogočajo nadzor nad dovodom zraka in kurilnim procesom ter preprečujejo uhajanje dimnih plinov nazaj v prostor. Vratca za dimnik so na voljo v različnih stilih in materialih, od klasičnih železnih vratc do sodobnih steklenih panelov. Pravilna izbira vratc je pomembna za zagotovitev učinkovitega in varnega delovanja kurilne naprave.

Redno vzdrževanje vratc za dimnik (vključno z zamenjavo tesnil) je bistveno za ohranjanje njihove funkcionalnosti.

9. Koliko stane dimnik?

9.1 Cena za inoks dimnik

Cena nerjavnega troslojnega okroglega dimnika s premerom 12 cm, skupaj s konzolami rozetami in dimovodnimi cevmi, z montažo znaša okrog 1500 € oziroma med 100 in 300 €/m. Več informacij o cenah dobite v kalkulatorju cen.

9.2 Cena za opečni dimnik

Opečni dimniki so tradicionalni in estetsko privlačni, vendar so običajno dražji za gradnjo in vzdrževanje. Cena opečnega dimnika bo odvisna od vrste opeke, velikosti dimnika, oblikovanja dimnika in težavnosti gradnje. Približna cena za opečni dimnik se lahko giblje od 500  do 1000 €/m. To pomeni, da boste za običajen opečni dimnik za enostanovanjsko stavbo odšteli okrog 5000 €.