Za področje

    Najstarejša župnija v Pomurju pripoveduje nove zgodbe

    Članek je koristil že 2179+ uporabnikom
    Cerkev Marijinega vnebovzetja v občini Turnišče je ena od najstarejših župnij v Pomurju, saj obstaja že kar 900 let – lahko bi govorili kar o »pražupniji«. Kot župnija je prvič omenjena v letu 1334, ko je bil sedež vicearhidiakona za vse Prekmurje. V začetku je spadala pod del zagrebške škofije, obsegala pa je ozemlje med Muro in Lendavo. Kasneje, ko je prebivalstvo vse hitreje naraščalo, tako da je preseglo eno samo župnijo, se je razdelila na več manjših samostojnih župnij.

    Besedilo: Žaklin Križaj

    Boj za oblast

    Kraj se je prvotno imenoval po takratnemu lastniku posesti in sicer Črnec. Kasneje so zaradi bližnje staroslovenske utrdbe oziroma tako imenovanega »turna«, naselje preimenovali v Turnišče, kar se je ohranilo še do danes. Po »turnu« so poimenovali tudi občino Turnišče. Domačini kraju pravijo tudi Marija pod Logom – ime, ki se je spontano prijelo po imenu cerkve. 

    Več stoletij sta bili naselbini Črnec, kjer je bila cerkev, in Turnišče ločeni. V novem veku pa so naselili prostor med njima. Pred letom 1265 so se bíli srditi boji, ropanja in požigi med rodbino Jure in dolnjelendavskimi Haholdi, poznejšimi Banffyji. Da bi preprečil sovražnosti med rodbinama je vmes posegel madžarski kralj Bela IV. Do sprave je prišlo v turniški cerkvi leta 1267, takrat še imenovani »črnski«. Rodbina Jure se je morala umakniti iz turniške župnije na Goričko, kjer je v zameno prejela Gornje Petrovce, Sv. Benedikt in še pet sosednjih vasi. Od takrat so imeli pokroviteljstvo nad turniško cerkvijo dolnjelendavski Haholdi - Bánffyji in ga obdržali do leta 1644, ko je rod v moškem kolenu izumrl.

    cerkec-turnisce.JPG
    Današnja podoba Marije pod logom. (Vir: Občina Turnišče)

    Premajhna opečnata cerkvica

    Prvotna cerkvica je romanska enoladijska cerkvica z apsido iz druge tretjine 13. stoletja. Stoletje kasneje je bila prizidana večja gotska ladja, v kateri so še vedno gotske freske iz 14. stoletja, kot je npr. freska Johannesa Aquila. Na prehodu v 20. stoletje se je v turniški župniji pokazala potreba po gradnji nove, večje cerkve. Posledica korenitih gospodarsko-političnih sprememb se je pokazala v izjemnem prirastu prebivalstva, kot vzrok vedno bolj napolnjene in posledično premajhne cerkve.

    Po drugi strani se je potreba po novi cerkvi kazala tudi v goreči želji župljanov in romarjev, da bi Mariji pod logom, kakor se imenuje cerkev v Turnišču, postavili novo svetišče. Kljub temu, da gre za manjši kraj, pa gre v resnici za pomembno Marijino romarsko središče. Avgusta 2007 so jo razglasili za osrednje božjepotno središče murskosoboške župnije. Tukaj se namreč zbirajo romarji, ki prihajajo tako od blizu, kakor od daleč in prosijo za uslišanje najrazličnejših prošenj in izpolnitev gorečih želja. V srednjem veku so cerkev postavljali ob bok koroškemu svetišču Gospe Svete (Mariazell), ki ga danes letno obišče več kot milijon romarjev.

    Nova cerkev romarskega središča

    S pripravami na zidavo nove cerkve in z zbiranjem denarja zanjo je začel že župnik Štefan Salaj, po njegovi smrti leta 1913 pa je to nalogo odločno prevzel župnik Jožef Sakovič. Pomembnejšo vlogo gre pripisati tudi beltinskemu grofu Avgustu Zichyju, patronu turniške cerkve, ki zamisli o novi cerkvi ni le izdatno finančno podprl, temveč je k zastavljenemu projektu povabil tudi dunajskega arhitekta Maxa Ferstla, ki je že imel kar nekaj izkušenj s prenovo in dozidavo cerkva.

    Ferstel in Zichy sta pred tem namreč že uspešno sodelovala, ko je Ferstel po Zichyjevem naročilu prezidal župnijsko cerkev v Beltincih. Gradnja nove cerkve se je začela z blagoslovom temeljnega kamna 26. aprila 1914. Takrat še neslutena vsestranska kriza ob nastopu velike vojne je botrovala oteženi gradnji cerkve, na kar opominja napis v mozaiku vhodnega portala, da so cerkev zgradili v letih, ko se je tresla zemeljska obla. Vendar tako kot vsaka težka situacija, je tudi ta minila in bila uspešno premagana. Nova cerkev je bila zgrajena na praznik sv. Štefana mučenca in sicer na 26. december, leta 1915. Blagoslovil jo je častni kanonik in lendavski dekan Florijan Strausz.

    cerkec-turnisce-orgle.JPG
    Triladijska zasnova z obnovljenimi orglami na koru. (Vir: Občina Turnišče)

    Arhitekturna zasnova srednjeveške cerkve

    Pri odločitvi za gradnjo nove cerkve velja izpostaviti predvsem njeno arhitekturno zasnovo, ki ni bistveno posegla v spomeniške značilnosti stare srednjeveške cerkve, saj je nova zgradba naslonjena le na njeno južno steno, ki je tako stena obeh cerkev. Zasnova nove cerkve je triladijska bazilika. Stara cerkev je bila grajena opečnato. Novo cerkev pa so zgradili v armiranem betonu, kar za današnje čase sicer ni nič posebnega. Za domače nešolane zidarske mojstre, ki jih je v začetku dvajsetega stoletja vodil soboški stavbenik Radkol, pa je ta novi način gradnje zagotovo predstavljal poseben izziv. Čeprav je cerkev grajena v betonu, so izpostavljeni detajli obdelani z rokodelsko kakovostjo.

    Arhitekt Ferstel je novo triladijsko cerkev po zgledu starokrščanskih bazilik zasnoval v neoromanskih oblikah poznega historicizma. Zunanjščino členijo oporniki in triforna okna, ki osvetljujejo glavno ladjo, na zahodni fasadi pa je izpostavljen vhodni portal z mozaikom Kristusa Pantokratorja. Po načrtih arhitekta Ferstla so šele leta 1935 ob zahodno steno zvonika stare cerkve dozidali vhodno lopo, v katero je župnik Ivan Jerič dve leti kasneje postavil spomenik, v prvi svetovni vojni padlim vojakom.

    cerkev-turnisce-oltar.JPG
    Pogled na glavni oltar. (Vir: Občina Turnišče)

    Zgodbe notranjosti 

    Notranjost nove cerkve odlikujejo odprto ostrešje in slopne arkade glavne ladje, ki je zaključena s polkrožno apsido. Po kvaliteti izstopa baročna oprema, ki je prvotno bila v stari cerkvi. V prezbiteriju je postavljen glavni oltar Marijinega vnebovzetja. Tron je obdan z razgibanim rokokojskim okvirjem, v njem pa se nahaja milostni kip Marije Kraljice z Jezusom v naročju, v brokat odeti figuri pa kronata angela. Postavitev je tipično baročno teatralna, saj ju obdajajo žarkovje in oblaki.

    Med stebri in na lokih obhoda marmoriranega lesenega nastavka se k Mariji obračajo ogrski svetniški kralji sv. Štefan s sinom sv. Emerikom ter sv. Ladislav. Pri tem pa ni povsem jasno, koga predstavlja četrti svetnik, ki ga prav tako kot ostale določajo le kraljevske insignije in huzarska oprava. Ni izključeno, da bi lahko šlo za poljsko-litovskega kraljeviča sv. Kazimirja, ki so ga prav v zagrebški škofiji kot enega izmed Marijinih vitezov posebej pogosto pridruževali trojici svetih ogrskih kraljev. K prvotni opremi glavnega oltarja je sodila še kvalitetna baročna slika Marijinega vnebovzetja, ki je ob delavnikih zakrivala njegov tron, danes pa visi na severni steni prezbiterija.

    oltar-marijinega-vnebovzetja.jpg
    Glavni oltar Marijinega vnebovzetja (Vir: Občina Turnišče)

    V severni in južni ladji stojita arhitekturno enaka stranska oltarja z marmoriranim lesenim nastavkom. Prvi je posvečen sv. Donatu, ki je na sliki upodobljen v škofovskem ornatu v roteči molitvi pred Bogom Očetom. Latinski kronogram, ki skriva letnico nastanka slike 1764, govori, da svetnik prosi Boga, naj obvaruje polja in vinograde ter njihove sadove pred točo.  Gre torej za vremenskega zavetnika sv. Donata iz Münstereifla, ki pa je bil rimski vojak in mučenec. Ob oltarni sliki stojita tudi kipa rimskih vojščakov in mučencev sv. Ahaca in sv. Florijana.

    Turniško svetišče, z združenima staro srednjeveško in novo historicistično cerkvijo, je pomemben prostorski poudarek na skrajnem južnem robu naselja. Trenutno ga še vedno obdaja gozd, po katerem je nastalo eno od ljudskih poimenovanj.

     

    *Naslovnica: Cerkev Marijinega vnebovzetja v Občini Turnišče.

    2179
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    MojMojster
    Revija MojMojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    © 2022 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane