Grad Podsreda - najbolj grajski med gradovi na Slovenskem

Besedilo: Žaklin Križaj

Se sprašujete, zakaj je ravno ta grad prepoznan kot eden izmed najbolj grajskih med gradovi na Slovenskem? Lahko vam zaupamo, da gre za enega najpomembnejših objektov romanske arhitekture na slovenskem. Namreč, tako ohranjenih gradov iz tistega časa je bore malo. Srednjeveško grajsko jedro pa je skozi stoletja svojega obstoja, kljub številnim lastnikom, ostalo skoraj neokrnjeno in brez večjih posegov.

Prvotno ime gradu je bilo Hörberg ali Herberch, kar v nemščini pomeni zaklonišče. To priča, da je bil grad pomembno zatočišče takratnih prebivalcev. Kasneje so grad preimenovali v grad Podsreda. Ime je dobil po dnevu sreda, saj so na tisti dan potekali tržni in sodni dnevi.

Kamen na kamen grad

V virih se grad prvič omenja šele leta 1213, kljub temu da je bil pozidan že sredi 12. stoletja. Ozemlje gradu je že okrog leta 1000 pripadalo posesti grofov Breže-Selških ter pozneje grofici Emi Krški, ki je kasneje ustanovila ženski benediktinski samostan ter se vanj zatekla.

Po njeni smrti leta 1045 je bil samostan razpuščen in posest je prešla v last novoustanovljene krške škofije. V prvi polovici 14. stoletja je grad kupil Friderik Žovneški in s tem je prešel v last Celjskih grofov. Lastniki so ostali do njihovega izumrtja, nato pa so se dediči in lastniki v številnih stoletjih menjavali kot po tekočem traku. Kljub temu da je imel grad številne lastnike, pa se ni bistveno spremenil. Ob koncu druge svetovne vojne je postal državna last. Zaradi svoje edinstvenosti spada pod spomenik lokalnega pomena, lastništvo gradu pa je prešlo na Občino Kozje. Leta 1983 je upravljanje prevzel Kozjanski park, ki si je zadal temeljito obnovo celotnega objekta.

Zaradi obsežnosti gradu je bila njegova obnova razdeljena na več ločenih posegov, ki so potekali v različnih časovnih obdobjih. Pri prenovi gradu Podsreda ne gre za en projekt, za eno prenovo, temveč za dolgotrajnejši proces z leti premora med eno ali drugo fazo.

Izgubite se v grajskih prostorih

Celoten grajski kompleks je zapleten in sestavljen iz neštetih prostorov različnih namembnosti. Ko prispemo do gradu Podsreda, je prvi stik z njim grajsko dvorišče v senci mogočnih kostanjev, kjer se lahko naužijemo prelepega razgleda proti Hrvaškemu Zagorju in po kozjanski pokrajini proti Pohorju.

Celoten grad je razdeljen na severni in južni palacij. Severni palacij je najstarejši del gradu. V osrednjem delu je umeščena stalna slikarska razstava slovenskega umetnika in dobitnika Prešernovega sklada Franceta Slane z naslovom “Ko igra trenutka postane brezčasnost”. Na podstrešju so uredili prostor za fotografske razstave tako domačih kakor tujih fotografov. Prav tako že vrsto let v nekdanjih grajskih kaščah oziroma danes galerijskih prostorih razstavljajo umetniška dela priznani slovenski in tuji umetniki.

Mlajši južni palacij je bil pozidan okrog leta 1220. V njem je predstavljena zgodovina gradu, v katerem je med drugim spominska soba svete Eme. Če vas zanima več o življenju Eme Krške, se lahko sprehodite po Emini romarski poti, ki povezuje kraje, povezane z njenim delom in življenjem. Na vrhu Južnega palacija je na ogled obrambni stolp z ohranjenimi linami. Za hip lahko občutite življenje nekdanjih prebivalcev gradu, ko so oprezali za morebitnimi sovražniki. Debelina zidov vam bo dala dodatni občutek varnosti in nepremagljivosti.

V drugi etaži južnega palacija se nahaja velika renesančna dvorana, kjer je še dandanes največ grajskega življenja. Tukaj namreč prirejajo številne dogodke; od porok, koncertov, seminarjev, do okroglih miz.

V pritličju gradu je na ogled srednjeveška kuhinja z odprtim ognjiščem. Posebnost grajske kuhinje je v tem, da se ob izbranih dogodkih kuha prav v srednjeveški kuhinji, tako kot so to počeli stoletja pred nami. Tako pripravljene jedi dobijo poseben okus, ki ga ni moč dobiti v današnjih sodobnih kuhinjah.

Na najnižji točki gradu so grajske kleti, v katerih je umeščeno informacijsko središče Kozjanskega parka in kjer je na sodoben način predstavljena narava zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka.

Ena od posebnosti gradu je soba steklenih mojstrovin. Steklarstvo ima namreč na Kozjanskem že dolgo tradicijo. Nastajali so predvsem izdelki iz zelenega in brezbarvnega stekla, ki jih izdelujejo še danes in jih lahko kupite tudi v grajski trgovini. Glede na nekatere ohranjene steklene posode ter fragmente nekdanjih steklarn je razvidno, da so izdelovali tudi mlečno in brezbarvno steklo.

Živahno grajsko življenje danes

Grad oživi predvsem v toplejših mesecih, ko se odvijajo različne prireditve, glasbeni festivali ter letni kino pod grajskimi zvezdami, na katerih se predstavljajo tako domači kakor tudi tuji umetniki. Grad Podsreda je eden redkih kulturnih spomenikov romanske dobe na Slovenskem, ki je kljub vsem stoletjem ohranil bogato kulturno dejavnost in dejansko živi še danes. S pomočjo vizije in trdne volje zadnjih tridesetih let je grad s pomočjo celovite prenove iz stanja propadanja postal pomemben nosilec kulturne, promocijsko-izobraževalne, družabne in turistične ponudbe.