Kako in kje bomo delali v prihodnosti: Megatrend New Work

^{napisala Špela Rogel}

Racionalna meritokracija industrijske dobe z nadurami, spodbujanjem tekmovalnosti in fizično prisotnostjo na delovnem mestu se je izkazala za nevzdržno. Koronakriza deluje kot pospeševalnik modela dela v prihodnosti t.i. New Work, ki se hitro uveljavlja. Spodbujanje digitalizacije, ki ga je povzročila kriza, spodbuja nove delovne modele, za katere je značilno mešanje poklicnega in zasebnega življenja, sodelovanje in delo na daljavo. Korporativne kulture postajajo vse bolj agilne in prilagodljive, medtem ko se zaposleni vidijo bolj kot reševalci problemov za prihodnje družbene naloge.

Od gospodarske rasti do družbe po njej

Smo v času tranzicije: kapitalistične ideje o karieri in uspehu se postopoma umikajo v ozadje. Na njihovo mesto prihajajo vrednote, ki niso več nujno povezane s trdimi dejavniki, kot sta raven dohodka in status, ampak bolj z mehkimi dejavniki, kot so smiselnost, možnosti sooblikovanja in združljivost službe ter zasebnega življenja.

Za ponazoritev transformativne moči tega megatrenda, se je vredno ozreti v preteklost. V zahodnih kmečkih družbah je bilo delo moških in žensk enako in enakovredno. Oba spola sta prispevala k preživetju skupnosti. Ob prihodu industrializacije pa so se odprla delovna mesta tudi zunaj doma oz. kmečke skupnosti. Družina (starša +otrok/ci) kot celica je zavzela mesto skupnosti in tako moški kot ženske so začeli delati tudi zunaj doma. V tem času so gospodinjska opravila vse bolj padala na ramena žensk – kot dodatno breme poleg pridobitne dejavnosti oziroma zaposlitve.

Racionalna, k uspešnosti usmerjena družba industrijske dobe je od tu dalje politični, družbeni in gospodarski razvoj temeljila le na delu, ki je bilo povezano z dohodkom. Tovrstno razumevanje dela je, kot vidimo, še zelo mlado – in trenutno se ponovno močno spreminja.

Življenje danes ni več jasno razdeljeno na delo in prosti čas, ampak ga gledamo kot celoto, kot seštevek vseh dejavnosti – ne glede na to, ali so plačane ali prostovoljne, ali se izvajajo iz interesa, dolžnosti ali užitka. To je povezano tudi z novim pogledom na smisel, pomen in namen gospodarske dejavnosti. Zlasti mlajši generaciji, generacija Y in generacija Z, se zavedata, da obljube o nenehni gospodarski rasti, ki je doslej osmišljala življenje, ni mogoče uresničiti, ne, da bi ob tem uničili preživetje vseh - planet Zemljo in njene vire.

Razprave o temeljnem dohodku in ponovna presoja oskrbovalnega dela (gospodinjstva, skrbi za otroke in starajoče starše) neodvisno od spolnih vlog, so prvi nežni brsti družbenega razvoja, ki ločuje koncept dela od pridobitne dejavnosti oz. t. i. zaposlitve.

Ekonomija smisla: spremeni igro za dolgoročni uspeh

Katere trenutne ali prihodne probleme lahko rešijo naši izdelki ali storitve? To je vprašanje smisla, ki si ga zastavlja vsako trajnostno podjetje in prispeva tudi h korporativni kulturi podjetja, ki postaja vse bolj pomembna za njegovo celostno podobo. Le tista podjetja, ki znajo odgovoriti na to vprašanje, lahko ustvarijo privlačno delovno okolje za rastočo delovno silo, ki išče smisel. Zaposleni, ki svoje delo dojemajo kot smiselno in koristno, so tudi manj podvrženi zbolevanju. Delodajalci tako vplivajo tudi na zdravje svojih zaposlenih in posredno na njihovo produktivnost.

Ekonomija smisla pomeni tudi spremenjeno razumevanje napredka, pri katerem je najbolj cenjen najboljši in ne najnovejši izdelek. Najboljšega izdelka ne opredeljujejo več le visokokakovostni materiali ali najbolj prijetna uporabniška izkušnja, temveč je rezultat kombinacije ekoloških, ekonomskih in etičnih vrednot. Ni več nujno, da so te neposredno povezane z izdelkom.

Družbena odgovornost podjetij (DOP) ni več razkošje, ki si ga podjetja privoščijo kot nekaj, kar je lepo imeti. Družbena odgovornost za podjetje predstavlja pomembno ekonomsko prednost in korist. Pozicionira ga kot odgovorno in tako postane privlačno za zaposlene na konkurenčnem trgu. Takšen ugled povečuje tudi zvestobo strank in s tem odpornost podjetja. Trajnostno upravljanje pogosto pomeni tudi energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov ter s tem optimizacijo stroškov.

Prepletanje poklicnega in zasebnega življenja namesto ravnotežja med obema

Danes zaposleni hrepenijo po modelih, ki omogočajo harmonično prepletanje dela in prostega časa. Namesto popolne delitve časa med službo in prostim časom je nov življenjski moto "prepletanje poklicnega in zasebnega življenja". Zabrisan prehod med delom in zasebnim življenjem omogoča zaposlenim, da se fleksibilno odzivajo na zasebne okoliščine, samostojno delajo in so tako bolj produktivni. 

Ob tem pa se ne spreminja le model delovnega časa, temveč tudi delovni prostor. Pandemija koronavirusa je pokazala, da je delo na daljavo ne zgolj mogoče, ampak je lahko tudi zelo učinkovito. Medtem ko je med krizo veliko zaposlenih delalo iz domače pisarne, so njihovi šefi, večinoma neupravičeno, trepetali, da bo padla njihova produktivnost.

Ne glede na to, ali gre za pisarno v avtodomu, v kavarni ali v hotelu: delo na daljavo zaposlenemu omogoča, da se osredotoči na to, kje želi preživeti del svojega prostega časa. Zlasti v gig ekonomiji, na rastočem trgu dela samozaposlenih, svobodnjakov in ljudi, ki delajo naključno ali samo na projektih, se delo vse bolj kombinira s potovanji.

Zaposleni zdaj svoje delo vzamejo s seboj na potovanje in tako bivanje na posebnih mestih združujejo s svojo poklicno dejavnostjo. Zaupanje v to, da se svoboščine uporabljajo, ne pa zlorabljajo, spodbuja motivacijo zaposlenih in tako koristi podjetjem. V prihodnosti bodo menedžerji morali zaupati in spustiti nadzor, če bodo želeli obdržati zaposlene.

Pisarna je mrtva, naj živi pisarna!

Če vsi delajo od doma ali od kod drugje, ali je sploh smiselno imeti pisarno oz. službene prostore? To vprašanje si je zastavilo veliko delodajalcev, ko so leta 2020 stali pred zapuščenimi pisarnami. Toda čeprav so ljudje na začetku pandemije koronavirusa uživali v spremembi in udobnem delu od doma, so hitro začeli pogrešati spremembo okolja in ne virtualna srečanja s kolegi. Tudi dobro delujoča kultura dela na daljavo ne more nadomestiti spontanih medosebnih stikov, navdihujočih naključij, kratkih izmenjav idej in skupnega ustvarjanja na licu mesta.

Pisarna nikakor ni nepomembna. Z izkušnjami, pridobljenimi med pandemijo, pa se spreminjajo zahteve po pisarniških prostorih. Pisarne se spreminjajo iz delovnega mesta, v kulturni milje podjetja, kjer postanejo vidne vrednote podjetja in se razvija ekipni duh med delovno silo. Tu se fizično odvijata sodelovanje in soustvarjanje.

Glede tega se podjetja lahko zgledujejo po zagonskih podjetjih. Startup kultura ne prinaša le novih strategij sodelovanja in ustvarjanja inovacij, ampak tudi spreminja delovni prostor. Ta postane prostor, kjer se rojevajo nove ideje, storitve in izdelki in hkrati prostor, kjer se živi skupaj. Če se počutite povezani v fizičnem prostoru, lahko dobro sodelujete tudi v digitalnem. Pisarna prihodnosti je tudi prostor, kjer se resnični in digitalni prostor brezhibno združita in kjer se lahko kolegi enostavno povežejo s člani ekipe pri delu na daljavo.

Digitalizacija: novo normalno

Digitalna pismenost podjetij se je leta 2020 zaradi povečane uporabe orodij za komunikacijo, upravljanje projektov in znanja močno povečala. Občutek preobremenjenosti s številnimi novimi orodji bo v prihodnosti izginil. Začetni digitalni improvizaciji sledi normalizacija: naučeno se utrdi in brezhibno vključi v vsakdanje delo.

Vse več podjetij se zanaša tudi na uporabo umetne inteligence (AI). Predvsem pri monotonih dejavnostih stroji delujejo dlje in bolje kot ljudje – z enako ali celo večjo kakovostjo. Z naraščajočo močjo računalnikov se obseg možnosti za umetno inteligenco povečuje. Od optimizacije trženjskih specifikacij do jezikovnih pomočnikov, od računovodstva do avtomatiziranega upravljanja standardiziranih procesov v administraciji...

Umetna inteligenca in vse večja digitalizacija gresta na roko tudi novim poslovnim modelom, ki izdelkov ne prodajajo več, ampak jih oddajajo v najem ali ponujajo kot storitev - Vse kot storitev oz. krajše EaaS ali XaaS (Everything as a Service). Globalni igralci XaaS so na primer Netflix ali Adobe za B2B sektor. Ponudba XaaS se je močno izkazala med krizo koronavirusa in se bo s pomočjo umetne inteligence in algoritmov še naprej razvijala in širila tudi v prihodnosti.

Avtomatizacija in umetna inteligenca bosta v prihodnosti nadomestili predvsem ponavljajoča se in neustvarjalna dela, ki za ljudi tako ali tako niso zelo izpolnjujoča. Empatija, intuicija in ustvarjalnost pa so lastnosti, ki jih stroji ne morejo nadomestiti – in so nujne za prihodnost uspešnih podjetij.

Poslovni ekosistemi - trajnost s pomočjo odpornosti namesto učinkovitosti

Šele, ko stalna racionalizacija in optimizacija vseh procesov nista več prioriteti, se ustvari prostor za nadaljnji razvoj – za obseg, ki naredi podjetja bolj okretna in odporna. Tudi v najbolje vodenih podjetjih prihaja do situacij, ki jih ni mogoče predvideti ali razložiti z vzročno-posledičnimi načeli.

V iskanju optimizacije podjetja ustvarjajo sofisticirane modele načrtovanja proračuna in proizvodnje, pri tem pa angažirajo vojske zaposlenih. Načrtovalci poslovnih operacij, prvaki ISO 9000, črni pasovi Six Sigma... Njihovi nazivi so privlačni, njihova naloga pa je vedno enaka: zagotoviti prihodnje preživetje podjetja z izpopolnjevanjem preteklih oz. preživetih pristopov.

Korona kriza pa je jasno pokazala, da bolj, ko se ta pristop zasleduje, težje je v resnici doseči želeni učinek. Slej kot prej organizacija doseže točko, ko se kompleksnost sveta ne zdi več obvladljiva. Takrat nič več ne pomagajo množice podatkov, še bolj izpopolnjene strukture poročanja ali še jasnejše upravljanje. Takrat je potreben predvsem samozavesten način razmišljanja in delovanja pri spopadanju z negotovostjo in tveganjem.

Poslovni ekosistemi so dobra osnova za odzivanje na prihajajoča »presenečenja«. Nihče ne ve, kakšna bodo, a gotovo je, da bo do njih prišlo. Odpornosti ni mogoče doseči z nenehnim izboljševanjem zmogljivosti. Odvisna je tudi od na prvi pogled nepotrebnih presežkov, zalog, obvozov, prostega teka. Torej od raznolikosti in ne vitkosti. 

Štirje postulati megatrenda Novo delo