Za področje

    Prva Plečnikova diplomantka Gizela Šuklje in njen arhitekturni pečat v Metliki

    Članek je koristil že 4787+ uporabnikom
    Na občinski praznik spomina na zmago partizanov, so leta 1954 v občini Metlika otvorili osrednji spominski park NOB. Uredila ga je znana slovenska arhitektka Gizela Šuklje, ki je bila prva diplomantka pri mojstrskem arhitektu in profesorju Jožetu Plečniku. Prostoru je pustila svojevrsten pečat strogosti, reda in miline, ki obiskovalcev še danes ne pusti hladnih.

    Besedilo: Žaklin Križaj

    Srednjeveška Metlika skozi oči domače arhitektke

    Srednjeveški čar Metlike danes privablja številne obiskovalce. Mestece obdajata dva izvira in dva potoka: Obrh in Bojica (slednjega ni več). Lega na naravnem kamnitem pomolu se je skozi čas odrazila v kompozicijo treh trgov, t. i. trotržje, unikatno tripartitno strukturo mestnih javnih prostorov (Mestni tg, Trg svobode in Partizanski trg), ki se prelivajo drug v drugega, nad njimi pa bdi dominantna grajska struktura.

    V študiji ureditve javnih prostorov starega mestnega jedra Metlike so v Ateljeju Ostan Pavlin v letu 2012 obravnavali vse tri metliške trge in predlagali idejne rešitve zanje. Ob tem so s presenečenjem odkrivali tudi zelo zanimivo zapuščino arhitektke Gizele Šuklje.

    Gizelin mestni načrt za Metliko iz leta 1945 v črtni risbi ponuja zgledno »plečnikovsko« urbano kompozicijo, ki vsebuje idejne preveritve nekaterih ključnih mestnih lokacij. Tlorisne zasnove objektov lepo sedejo v organsko strukturo mesta, natančno in kontekstualno se prilagajajo mestni morfologiji in tipologiji. Pri idejnih načrtih posameznih stavb je očitno, da so bili upoštevani tudi strmi padci terena, značilni za zahodno Metliko, meni Aleksander Ostan, kar je povzel v članku »Gizelina Metlika« v reviji Outsider (Revija Outsider, št. 11, letnik 3, 2017).

    Načrt Metlike iz leta 1945, VIR_MAO.png
    Šukljin načrt za Metliko iz leta 1945. (Vir: Občina Metlika)

    Najmonumentalnejši zasnovi – mestno poglavarstvo in ljudska šola ter terasasti park pod gradom, lepo sledijo razgibanemu terenu. Na drugi strani zasnova strokovne šole učinkovito nadgradi mestno obzidje. Pri njenih idejnih zasnovah različnih objektov gre za zelo prepoznaven Plečnikov klasični arhitekturni jezik, ki povezuje vplive antike in renesanse, pa tudi srednjega veka, baroka in lokalne tradicije. Pri zasnovah gre verjetno za utečen dialog med Plečnikom in Šukljetovo, - v času idejnih predlogov je namreč še delala pri mojstru.

    Ostan meni, da gre pri medvojnem regulacijskem načrtu za Metliko za fenomen idealističnih razmišljanj, ko arhitektka nima dela in je imela dovolj časa za kreativna sanjarjenja. »Na papirju« je bilo mogoče celo »zrušiti« cerkveno stavbo na Mestnem trgu in mogočno historično šolo na Partizanskem trgu.

    Trg Svobode skozi stoletja

    Trg Svobode v Metliki je del grajskega parka pod Metliškem gradom. Metliški grad stoji vsaj od leta 1456, ko je bil prvič omenjen v pisnih virih, verjetno pa je še veliko starejši. V 15. in 16. stoletju je igral ključno vlogo pri obrambi Kranjske pred turškimi vpadi. Prav tako je uspešno prebil tudi drugo svetovno vojno.

    Prvotni grajski vrt so leta 1953 porušili in vanj umestili osrednji metliški spominski park NOB. Leta 1954 ga je realizirala arhitektka Gizela Šuklje. Park ima zelo močno čustveno vrednost, saj osrednji kip, imenovan »Belokranjski borec«, simbolizira borbo ter zmago partizanov. Mnogi starejši občani se še dandanes spominjajo težkega obdobja nasilja, skrivanja in strahu, ki so ga doživljali kot otroci.

    spominski-park-NOB-metlika.JPG
    Spominski park NOB v Metliki je arhitekta neločljivo prepletla s strmim terenom. (Foto: Barbara Vraničar)

    Rdeči trak slavnostne otvoritve novega Trga Svobode je bil prerezan 26. novembra 1954, na dan, ko občina Metlika praznuje občinski praznik spomina na zmago partizanov. Ob Belokranjskem borcu so v parku postavljeni tudi doprsni kipi drugih narodnih herojev, med drugim tudi doprsni kip Josipa Broza Tita. Ko se sprehodimo skozi park Trga Svobode, naletimo na večjo kamnito zidno ploščo, kjer so vklesana imena padlih partizanov in žrtve fašističnega nasilja s področja občine Metlika.   

    Zapuščina Gizele Šuklje v Metliki

    Arhitektka Gizela Šuklje je park zasnovala okoli bronaste skulpture »Belokranjskega borca«, izpod rok spretnega kiparja Julija Papiča. Park se strmemu terenu prilagaja s terasami in kamnitimi škarpami. Arhitektkine poteze so zelo jasne. Park je sestavljen iz osnovnih elementov teras, obeleženim zidom, skulpturami (osrednim kipom na podstavku ter ostalimi manjšimi doprsnimi kipi), urbano opremo ter zasaditvijo. V tistem obdobju je bila realizacija takšnega projekta velik dosežek za žensko.

    Prva ženska diplomantka pri Plečniku

    Gizela Šuklje je bila namreč ena prvih slovenskih arhitektk. Diplomirala je 4. novembra 1932 kot prva Plečnikova diplomantka, in sicer s temo »Tri cerkvice na Gorjancih«. Po diplomi je s štipendijo francoske vlade odpotovala na eno letno študijsko izpopolnjevanje v Pariz, pod mentorstvom znanega francoskega arhitekta Augusta Perreta.

    Profesionalne poslovne stike je imela tudi z drugimi veliki arhitekti tistega časa, kot so Edvard Ravnikar, Milan Sever, Juraj Neidhardt, Otto Rothmayer in drugi. Po vrnitvi v Sloveniji je od leta 1946 delala v ateljeju prof. Jožeta Plečnika, v katerem je Gizela zelo natančno spoznala mojstrov življenjski, umetniški credo in arhitekturni slovar. S Plečnikom je bila namreč tesno povezana tako s svojim življenjem kakor tudi z delom.

    gizela-suklje.jpg
    Gizela Šuklje.

    Kot zanimivost lahko navedemo, da so pod njenimi rokami nastajale skice in načrti za prvi projekt Žal v Ljubljani, načrti za obnovo NUK, vilo Epos na Bledu in številni drugi. Njeni ročno narejeni načrti so prepoznani po nežnosti in subtilnosti, prepleteni z odločnostjo. 

    Zaradi bližnjih sorodnikov iz Bele krajine, je bila zelo navezana na to območje. Še posebno je bila tesno povezana s srednjeveškim mestecem Metliko, v katerem je prebivala njena mati. Gizela je tukaj tudi načrtovala in deloma izvedla več svoji del, med drugim tudi prej omenjeni Spominski park na Trgu Svobode.

    *Avtor naslovnice: Jan Kocjan

    4787
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    arhitektura, ideje in inspiracije

    1
    5
    1
    1
    3
    2
    3
    2
    3
    1
    1
    1
    1
    1
    2
    Revija Mojmojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    Pogoji uporabe I Politika zasebnosti I Informacije o piškotih I Impressum
    © 2023 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane