Za področje
    https://vsebovredu.triglav.si/prirocniki/zavarovanje-doma?p=01&utm_campaign=dom&utm_medium=banner&utm_source=moj-mojster&utm_term=affiliate

    Fužinarsko naselje Stara Sava

    Članek je koristil že 5355+ uporabnikom
    Med Karavanke in Mežaklo se je skozi zgodovino ugnezdilo več samostojnih zaselkov, ki so se tekom industrijske revolucije z ognjem in železom prekalila v mesto Jesenice, kot ga poznamo danes. Stekanje ljudi in premoženje je ustvarilo plodna tla za rast kulturnih in športnih dejavnosti, ki so prožile iskre narodnega zavedanja Slovencev na prelomu 19. in 20. stoletja. Tem spremembam lahko vešče oko sledi tudi z opazovanjem grajene krajine. O burni industrijski preteklosti najbolj zgovorno priča fužinarsko naselje Stara Sava, ki je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.

    Besedilo: Primož Černelč

    1. Fužinarsko naselje Stara Sava

    Železarstvo na Gorenjskem ima dolgo zgodovino, saj je dežela bogata z železovo rudo, lesom in vodo. Tako lahko že v srednjem veku sledimo razmahu oglarstva in fužinarstva. Pravi izbruh železarske dejavnosti pa je sprožila izgradnja industrijskih obratov Kranjske industrijske družbe leta 1890, ki je v Gornjesavsko dolino na Jesenice privabila reko novih priseljencev iz Bohinja, Selške doline, Kamnika, Koroške, zgornje Štajerske, priseljevali pa so se tudi Nemci, Poljaki in Čehi.

    Vsi ti novi delavci so seveda potrebovali streho nad glavo. Nekateri so si lahko privoščili lastne hiše, zato so okoli najnovejših železarskih obratov naglo rasla delavska naselja. Konec 19. stoletja so opustili fužino na Stari Savi. Njeno območje je ohranilo značilnosti fužinarskega naselja s konca 17. stoletja, kakršnega vidimo tudi na bakrorezu Andreja Trosta v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Ob osrednjem trgu so ohranjeni ostanki plavža, ki je bil ognjeno srce naselja, saj so v njem talili železovo rudo. Pri tem so bile potrebne tudi velike količine lesnega oglja, ki so ga skladiščili v bližnjem skladišču, t. i. Kolpernu. V sosednji stavbi, kasarni, so živele delavske družine. Bogati lastniki fužine pa so že v začetku 16. stoletja zgradili fužinarsko Bucelleni-Ruardovo graščino. Stoletje kasneje pa so ob njej postavili še cerkev Marijinega vnebovzetja.

    2. Delavska kasarna postane glasbena šola in muzej

    Delavsko naselje se je prekovalo skozi stoletja svojega obstoja. Da ima sijaj še danes, pa so poskrbeli na Občini Jesenice. Pridobili so različne vire sofinanciranja (ministrstev za kulturo in šolstvo, Evropske unije – ESRR, Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, Programi čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija) in obnovili Kasarno, streho cerkve Marijinega vnebovzetja, Kolpern, dimnik plavža, ostanke zidov plavža in pudlovke, rake ter zunanje površine oziroma trge. Obnova Bucelleni-Ruardove graščine je že v teku, prav tako je vse pripravljeno za celovito obnovo cerkve Marijinega vnebovzetja. Fužinarsko naselje ima kot celota izjemen kulturni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo in posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti. Na Stari Savi ima sedež Gornjesavski muzej Jesenice, ki ima podeljeno pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzeja, in pripravlja novo razstavo s področja slovenske železarske zgodovine.

    Poznobaročna kasarna sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. je V njej je prebivalo več generacij delavskih družin vse do leta 1983. Že dve leti kasneje pa je bila zaščitena kot kulturni spomenik. Po hodnikih Kasarne danes ne odmeva več smrčanje delavcev, temveč glasba − od prenove leta 2005 v njej deluje Glasbena šola Jesenice. Del stavbe zaseda tudi Gornjesavski muzej Jesenice: na ogled je rekonstruirano delavsko stanovanje iz časa med obema vojnama, v katerem si lahko ogledate bivalno kulturo železarskih družin. Fototeka muzeja pa hrani izjemno bogat arhiv Kranjske industrijske družbe in Železarne Jesenice.

    Fuzinarsko-naselje-Stara-Sava-Kasarna.jpg
    V Kasarni so vse od konca 18. stoletja do leta 1983 prebivale delavske družine. (Foto: gmj.si)

    3. Banketi in konference v skladišču oglja

    Tik ob plavžu stoji pokrito zračno skladišče za lesno oglje, ki nosi ime Kolpern. Prvotna manjša stavba iz leta 1808 je bila kasneje razširjena v tri povezana skladišča, od katerih se je ohranilo le eno. Ko so konec 19. stoletja ugasnili savski plavž, je skladišče ostalo prazno. Po prenovi se v njem odvijajo srečanja, simpoziji ter javne in kulturne prireditve, saj je prostor zaradi velikega notranjega volumna in višine kot nalašč za razne dogodke. Kolpern je mogoče najeti tudi za osebna praznovanja, pa naj bo to pihanje svečk na torti ali izmenjava poročnih zaobljub.

    Fuzinarsko-naselje-Stara-Sava-Kolpren.jpg
    Nekdanje skladišče lesnega oglja je danes prostor za javne prireditve. (Foto: gmj.si)

    Čeprav se iz jeseniških dimnikov že dolgo ne valijo gosti oblaki dima, mesto cveti kot še nikoli poprej. S projekti, kot je obnova Fužinarskega naselja Stara Sava, občani negujejo arhitekturi, kulturni in zgodovinski spomin, da nikoli ne pozabijo, kje so se tako prekalili za prihodnost.

    *Naslovnica: Fužinarsko naselje Stara Sava (Foto: gmj.si)

    5355
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    arhitektura, ideje in inspiracije

    1
    4
    1
    1
    3
    2
    3
    2
    3
    1
    1
    1
    1
    1
    2
    Revija Mojmojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    Pogoji uporabe I Politika zasebnosti I Informacije o piškotih I Impressum
    © 2023 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane