Cena fasade: lesene, alu, steklene, kamnita in druge ...

1. Kako izbrati primerno fasado?

Na izbiro vrste fasade najprej vpliva okolje v katerem se objekt gradi, oziroma fizični kontekst. Tradicionalno se npr. v primorskem svetu uporabljajo predvsem kamnite fasade, v alpskem pa lesene obloge. Če postavimo v okolje, kjer so večinoma kamnite fasade, objekt ometan v rdečo barvo, to ni sprejemljivo.

Poleg tega na izbiro fasade vpliva tudi tip gradbene konstrukcije.  Sloji določene fasade bolje delujejo v navezavi z določeno konstrukcijo. Če gradimo npr. objekt iz lesene konstrukcije, je manj primerno, da tega nato omečemo, saj tako les ne mora dihati. V tem primeru je bolj primerna uporabala lesene fasade.

Nenazadnje pa na izbiro fasade vpliva tudi sama cenovna dostopnost fasade in pa seveda naš lasten okus.

2. Vrste fasad

Fasade v grobem lahko ločimo na kontaktne in obložene fasade, slednje so lahko še prezračevane ali neprezračevane.

Kontaktna fasada je v Sloveniji skoraj najbolj zastopana fasada, lahko je debeloslojna ali tankoslojna. Kontaktna fasada je večslojni sistem, saj je zaključni sloj tesno povezan z toplotno izolacijo, ta pa predstavlja nosilca zaključnega sloja. Kontaktne fasade so ponavadi ometane fasade.

Kadar pa je zaključni sloj pritrjen na nosilno steno, sloja pa delujeta kot ločena sistema, gre za obloženo fasado. Obložene fasade so lahko prezračevane ali neprezračevane.

Pri neprezračevanih fasadah je toplotna izolacija pritrjena neposredno na konstrukcijo, na izolacijo pa je pritrjen zaključni sloj. Vmes ni prezračevalnega sloja, zato se v teh vrstah fasad pogosto nabira vlaga.

Prezračevane fasade pa med toplotno izolacijo in zaključnim slojem vsebujejo še prazen prostor, prezračevalni sloj. Ta je ponavadi debel med 2 in 5 cm, skrbi pa zato, da se vlaga ne zadržuje v konstrukciji.

3. Ometana fasada

Ometana fasada je najbolj zastopana fasada v Sloveniji, zato tudi paše v skoraj vsako okolje, dokler ni pobarvana v neokusne žive barve, ki negativno vplivajo na naše psihološko počutje. Najpogostejša je verjetno zato, ker je relativno enostavna za izvedno in cenovno dostopna. Izvede se lahko na različne načine, tako tehnično, kot tudi po videzu. Po videzu so ometane fasade lahko zaribane, glajene, brizgane, valjškane ali strugane. Različne tehnike nanosov oblikujejo različne taksture. Različne teksture pa se lahko vklapljajo v različne arhitekturne stile. Ometane fasade pa tudi niso vedno opravičene, kot že omenjeno ni najbolje, da se uporabijo v povezavi z leseno konstrukcijo. Prav tako ne pašejo v vsako okolje in niso najlepša izbira fasade.

3.1 Ometana fasada - cena

Cena ometane fasade se giblje od 30 do 40 EUR/m2. Pri tem so v ceno všteti vsi sloji od konstrukcije navzven, podobno velja tudi za vse nadaljne cene fasad.

4. Lesena fasada

Lesene fasade so uveljavljene tako v svetu, kot tudi doma. Še posebaj pašejo v Slovensko ruralno okolje, saj smo dežela z veliko lesa. Fasada iz lesa je bila tradicionalno zelo pogosto uporabljena fasada pri nas. Lesena fasada je izredno ekološka, saj je les naravni material, ki diha z okoljem. Ponavadi je ta tudi prezračevana, tako da lahko diha tudi konstrukcija pod njo. Prav tako je zelo enostavna odstranitev fasade in njeno recikliranje. Lesena fasada je tudi prijetna na pogled in vzpodbuja občutek domačnosti. Poleg tega lahko izbirate med najrazličnejšimi lesenimi fasadami, takimi ki imajo les (lamele) pozicioniran horizontalno, vertikalno ali diagonalno.

4.1 Lesena fasada - cena

Cena lesena fasade je okrog 100 EUR/m2.

5. Steklena fasada

Povsem steklene fasade so manj primerne za uporabo na enodružinskih objektih. Ponavadi so pogoste predvsem pri javnih stavbah. Velike steklene površine vizualno ne zamejijo prostora, zato imamo občutek kot da se notranji prostor nadaljuje v zunanjega in obratno. Če so narejene v zelenem okolju, imamo občutek, kot da narava prehaja v notranjost. Velike steklene površine tudi omogočajo naravno ogrevanje v zimskem času in, če niso pravilno senčene, pregrevanje poleti. Poleg tega uporaba steklene fasade zmanjša potrebno količino umetne svetlobe. Kar se tiče vrst steklenih fasad poznamo enojne in dvojne fasade, dvojne vsebujejo medsteklen prostor, ki je lahko različnih debelin.

5.1 Steklena fasada - cena

Cena steklene fasade je med 200 in 400 Eur/m2

6. Kamnita fasada

Tudi kamen je material, ki se v našem okolju uporablja že vrsto let, predvem na Primorskem. Prvotno je bil kamen predvsem konstrukcijski material, vedno bolj pa se uporablja kot material za fasade. Kamen je izredno obstojen material, zato imamo lahko kamnito fasado vrsto let brez obnavljanja. Prav tako je kamnita fasada lahko vizualno zelo prijetna. Poznamo dva načina pritjevanja kamna na fasado. Kamen se lahko na konstrukcijo pritrdi neposredno z različnimi vezivi ali pa se pritrdi tako, da je vmes zračna reža. Drugi način pritrjevanja fasade je bolj pogost in bolj uveljavljen. Takšno fasado pa uvrščamo med prezračevane fasade.

6.1 Kamnita fasada - cena

Cena neprezračevane kamnite fasade iz naravnega lepljenega kamna je med 70 in 90 EUR/m2. Cena samega dekorativnega kamna pa se giblje med 30 in 50 EUR/m2.

7. Fasada iz vlaknocementnih plošč

Vlaknocementne plošče so narejene iz cementnega veziva in sintetičnih vlaken. Plošče lahko kupimo v najrazličnejših barvah, tako, da se struktura vidi ali pa da je ta prekrita. Plošče se ponavadi pritrdijo na kovinsko ali leseno podkonstrukcijo. Plošče lahko položimo tako, da se te prekrivajo ali da je med njimi vidna fuga. Na mestu, kjer se plošče pritrdijo v konstrukcijo, fasada vsebuje zračno režo, zato gre za prezračevano fasado. Vlaknocementne plošče se pogosto uporabljajo pri javnih stavbah, vedno pogostejša pa je njihova uporaba tudi pri stanovanjskih objektih. Pri odločanju za tovrstno fasado pa je izjemno pomemben tudi fizični kontekst. Uporaba vlaknocementnih plošč ni primerna v vsakem okolju. Uporablja se lahko v urbanem okolju.

7.1 Vlakonocementna fasada - cena

Cena fasade iz vlaknocementnih plošč je 100 in 130 EUR/m2.

8. Fasada, obložena s ploščami iz kompozitnih materialov

Primer plošč iz kompozitnih materialov so trespa plošče, ki so narejene iz 70% lesnih vlaken in 30% termično vezanih smol. Plošče so obarvane v različne barve s posebnimi pigmenti, ki so integrirani v smole. Vizualno so plošče podobne kot vlaknocementne plošče, le da jih sestavljajo povsem drugi materiali. Tako, da za njih veljajo podobna pravila uporabe, oziroma na njihovo izbiro vplivajo podobni dejavniki.

8.1 Kompozitna fasada - cena

Cena fasade iz trespa plošč je okvirno med 110 in 150 EUR/m2.

9. Fasada, obložena z oblogami iz umetnih mas

Plošče, oziroma gradniki iz umetnih mas kot prvo niso najbolj ekološka izbira. Najpogostejše vrste umetnih mas so akrilno steklo, polivinilklorid, polisteren in podobno. Ponavadi gre za transparentna gradiva, ki pa so lahko obarvana v različne barve. Te fasade so lahko izvedene v najrazličnejših različicah, oblikujejo se lahko na najrazličnejše načine. Izbiramo lahko med ploščami, trakovi, lamelami in podobno. Tudi ta vrsta fasad se ponavadi uporablja pri javnih objektih, možna pa je tudi uporaba pri stanovanjskih stavbah.
Prednost te fasade je, da je njeno pritrjevanje enostavno.

9.1 Fasada iz umetne mase - cena

Fasade iz umetnih mas se v Sloveniji manj uporabljajo. Cene takšnih fasad so zelo raznolike.

10. Alu fasada

Aluminjasta fasada je narejena iz aluminjastih sendvič plošč. Tako vsako ploščo sestavlja več plasti umetnih mas, ponavadi polietilena in aluminija. Plošče iz aluminija so izjemno trdne in lahke glede na njihovo moč ter enostavne za vzdrževanje. Plošče se pritrjujejo na konstrukcijo z kovinskimi elemnti. Vmes je zračna plast, tako da gre za prezračevano fasado. Kljub temu, da gre za kovino, je aluminjaste plošče možno dobiti v različnih metalnih ali klasičnih barvah. Aluminjaste plošče lahko zasledimo na mnogih javnih in indsutrijskih objektih, vedno bolj pa se za njih odločajo tudi privatni investitorji enodružinskih hiš.

10.1 Alu fasada - cena

Cena fasade iz aluminjastih sendvič plošč se gibljejo med 100 in 130 EUR/m2.

11. Opečna in keramična fasada

Opeka, oziroma keramika je tradicionalen material, ki ga zasledimo tudi kot fasadno oblogo. Predvsem po zahodni Evropi je uporaba opeke in fasade iz opeke izjemno pogosta. Pojavi se tudi v Sloveniji, vendar manj pogosto. Keramična fasada pa je bolj značilna za vzhodno Evropo, oziroma Bližji vzhod. Fasada iz opeke je odprona na vremenke vplive in zato izjemno uporabna. Poznamo različne tipe in možnosti izvedbe opečnate, oziroma keramične fasade. Plošče se lahko pritrjujejo vidno ali tako, da se podkonstrukcija ne vidi.

11.1 Opečna fasada - cena

Cena klinker fasade se giblje med 120 in 150 EUR/m2, z vsemi sloji od konstrukcije naprej.

Za več informacij se obrnite na sistem Mojmojster.net, pošljite nam povpraševanje ali nam zastavite vprašanje .