V nadaljevanju:
- 1. Kako izbrati primerno fasado?
- 2. Kontaktna fasada in obložena fasada
- 3. Ometana kontaktna fasada
- 4. Lesena fasada
- 5. Steklena fasada
- 6. Kamnita fasada
- 7. Fasada iz vlaknocementnih plošč
- 8. Fasada, obložena s ploščami iz kompozitnih materialov
- 9. Fasada, obložena z oblogami iz umetnih mas
- 10. Alu fasada
- 11. Opečna fasada in keramična fasada
1. Kako izbrati primerno fasado?
Na izbiro vrste fasade najprej vpliva okolje, v katerem se objekt gradi, oziroma fizični kontekst. Tradicionalno se npr. v primorskem svetu uporabljajo predvsem kamnite fasade, v alpskem pa lesene obloge. Če postavimo v okolje, kjer so večinoma kamnite fasade, objekt, ometan v rdečo barvo, to ni sprejemljivo.
Poleg tega na izbiro fasade vpliva tudi tip gradbene konstrukcije. Sloji določene fasade bolje delujejo v navezavi z določeno konstrukcijo. Če gradimo npr. objekt iz lesene konstrukcije, je manj primerno, da tega nato omečemo, saj tako les ne more dihati. V tem primeru je bolj primerna uporaba lesene fasade.
Nenazadnje pa na izbiro fasade vpliva tudi cenovna dostopnost fasade in pa seveda naš osebni okus in želje.
2. Kontaktna fasada in obložena fasada
Fasade v grobem lahko ločimo na kontaktne in obložene fasade, slednje so lahko še prezračevane ali neprezračevane.
2.1 Kontaktna fasada
Kontaktna fasada je v Sloveniji najbolj zastopana fasada, lahko je debeloslojna ali tankoslojna. Kontaktna fasada je večslojni sistem, saj je zaključni sloj tesno povezan s toplotno izolacijo, ta pa predstavlja nosilca zaključnega sloja. Kontaktne fasade so po navadi ometane fasade.
2.2 Obložena fasada
Kadar pa je zaključni sloj pritrjen na nosilno steno, sloja pa delujeta kot ločena sistema, gre za obloženo fasado. Obložene fasade so lahko prezračevane ali neprezračevane.
Pri neprezračevanih fasadah je toplotna izolacija pritrjena neposredno na konstrukcijo, na izolacijo pa je pritrjen zaključni sloj. Vmes ni prezračevalnega sloja, zato se v teh vrstah fasad pogosto nabira vlaga.
Prezračevane fasade pa med toplotno izolacijo in zaključnim slojem vsebujejo še prazen prostor, prezračevalni sloj. Ta je po navadi debel med 2 in 5 cm, skrbi pa zato, da se vlaga ne zadržuje v konstrukciji.
3. Ometana kontaktna fasada
Ometana kontaktna fasada je najbolj zastopana fasada v Sloveniji, zato tudi paše v skoraj vsako okolje, dokler ni pobarvana v neokusne žive barve, ki negativno vplivajo na naše psihološko počutje. Najpogostejša je verjetno zato, ker je relativno enostavna za izvedbo in cenovno dostopna. Izvede se lahko na različne načine, tako tehnično, kot tudi po videzu.
Po videzu so ometane fasade lahko zaribane, glajene, brizgane, valjčkane ali strugane. Različne tehnike nanosov oblikujejo različne teksture. Različne teksture pa se lahko vklapljajo v različne arhitekturne stile. Ometana kontaktna fasada pa tudi ni vedno upravičena. Kot že omenjeno ni najbolje, da se uporabi v povezavi z leseno konstrukcijo. Prav tako ne spada v vsako okolje in ni najlepša izbira fasade.
3.1 Ometana kontaktna fasada - cena
Cena ometane fasade se giblje od 40 do 60 EUR/m2. Pri tem so v ceno všteti vsi sloji od konstrukcije navzven, podobno velja tudi za vse nadaljne cene fasad.
4. Lesena fasada
Lesene fasade so uveljavljene tako v svetu, kot tudi doma. Še posebej se prilegajo slovenskemu ruralnemu okolju, saj smo dežela z veliko gozdov. Fasada iz lesa je bila tradicionalno zelo pogosto uporabljena fasada pri nas.
Lesena fasada je izredno ekološka, saj je les naravni material, ki diha z okoljem. Po navadi je ta tudi prezračevana, tako da lahko diha tudi konstrukcija podnjo. Prav tako je zelo enostavna odstranitev fasade in njeno recikliranje. Lesena fasada je tudi prijetna na pogled in spodbuja občutek domačnosti. Poleg tega lahko izbirate med najrazličnejšimi lesenimi fasadami, takimi, ki imajo les (lamele) pozicioniran horizontalno, vertikalno ali diagonalno.
4.1 Lesena fasada - cena
Cena lesena fasade je med 85 in 145 EUR/m2.
5. Steklena fasada
Povsem steklena fasada je manj primerna za uporabo na enodružinskih objektih. Po navadi so steklene fasade pogoste predvsem pri javnih stavbah.
Velike steklene površine vizualno ne zamejijo prostora, zato imamo občutek, kot da se notranji prostor nadaljuje v zunanjega in obratno. Če so narejene v zelenem okolju, imamo občutek, kot da narava prehaja v notranjost. Velike steklene površine tudi omogočajo naravno ogrevanje v zimskem času in, če niso pravilno senčene, pregrevanje poleti. Poleg tega uporaba steklene fasade zmanjša potrebno količino umetne svetlobe. Kar se tiče vrst steklenih fasad poznamo enojne in dvojne fasade, dvojne vsebujejo med stekleni prostor, ki je lahko različnih debelin.
5.1 Steklena fasada - cena
Cena steklene fasade je med 240 in 720 Eur/m2
6. Kamnita fasada
Tudi kamen je material, ki se v našem okolju uporablja že vrsto let, predvsem na Primorskem. Prvotno je bil kamen predvsem konstrukcijski material, vedno bolj pa se uporablja kot material za fasade. Kamen je izredno obstojen material, zato imamo lahko kamnito fasado vrsto let brez obnavljanja. Prav tako je kamnita fasada lahko vizualno zelo prijetna. Poznamo dva načina pritrjevanja kamna na fasado.
Kamen se lahko na konstrukcijo pritrdi neposredno z različnimi vezivi ali pa se pritrdi tako, da je vmes zračna reža. Drugi način pritrjevanja fasade je bolj pogost in bolj uveljavljen. Takšno fasado pa uvrščamo med prezračevane fasade.
6.1 Kamnita fasada - cena
Cena neprezračevane kamnite fasade iz naravnega lepljenega kamna je med 100 in 130 EUR/m2. Cena samega dekorativnega kamna pa se giblje med 60 in 100 EUR/m2.
7. Fasada iz vlaknocementnih plošč
Vlaknocementne plošče so narejene iz cementnega veziva in sintetičnih vlaken. Plošče lahko kupimo v najrazličnejših barvah, tako, da se struktura vidi ali pa da je ta prekrita. Plošče se po navadi pritrdijo na kovinsko ali leseno pod konstrukcijo. Plošče lahko položimo tako, da se te prekrivajo ali da je med njimi vidna fuga. Na mestu, kjer se plošče pritrdijo v konstrukcijo, fasada vsebuje zračno režo, zato gre za prezračevano fasado.
Vlaknocementne plošče se pogosto uporabljajo pri javnih stavbah, vedno pogostejša pa je njihova uporaba tudi pri stanovanjskih objektih. Pri odločanju za tovrstno fasado pa je izjemno pomemben tudi fizični kontekst. Uporaba vlaknocementnih plošč ni primerna v vsakem okolju. Uporablja se lahko v urbanem okolju.
7.1 Vlakonocementna fasada - cena
Cena fasade iz vlaknocementnih plošč je 100 in 216 EUR/m2.
8. Fasada, obložena s ploščami iz kompozitnih materialov
Primer plošč iz kompozitnih materialov so trespa plošče, ki so narejene iz 70% lesnih vlaken in 30% termično vezanih smol. Plošče so obarvane v različne barve s posebnimi pigmenti, ki so integrirani v smole. Vizualno so plošče podobne kot vlaknocementne plošče, le da jih sestavljajo povsem drugi materiali. Tako, da zanje veljajo podobna pravila uporabe, oziroma na njihovo izbiro vplivajo podobni dejavniki.
8.1 Kompozitna fasada - cena
Cena fasade iz trespa plošč je okvirno med 110 in 210 EUR/m2.
9. Fasada, obložena z oblogami iz umetnih mas
Plošče, oziroma gradniki iz umetnih mas niso najbolj ekološka izbira. Najpogostejše vrste umetnih mas so akrilno steklo, polivinilklorid, polistiren in podobno. Po navadi gre za transparentna gradiva, ki pa so lahko obarvana v različne barve. Te fasade so lahko izvedene v najrazličnejših različicah, oblikujejo se lahko na najrazličnejše načine. Izbiramo lahko med ploščami, trakovi, lamelami in podobno. Tudi ta vrsta fasad se po navadi uporablja pri javnih objektih, možna pa je tudi uporaba pri stanovanjskih stavbah.
Prednost te fasade je, da je njeno pritrjevanje enostavno.
9.1 Fasada iz umetne mase - cena
Fasade iz umetnih mas se v Sloveniji manj uporabljajo. Cene takšnih fasad so zelo raznolike.
10. Alu fasada
Alu fasada je narejena iz aluminijastih sendvič plošč. Vsako ploščo sestavlja več plasti umetnih mas, po navadi polietilena in aluminija. Plošče iz aluminija so izjemno trdne in lahke glede na njihovo moč ter enostavne za vzdrževanje.
Alu fasada ima plošče, ki se pritrjujejo na konstrukcijo s kovinskimi elementi. Vmes je zračna plast, tako da gre za prezračevano fasado. Kljub temu, da gre za kovino, je aluminijaste plošče možno dobiti v različnih kovinskih ali klasičnih barvah. Aluminijaste plošče lahko zasledimo na mnogih javnih in industrijskih objektih, vedno bolj pa se zanje odločajo tudi privatni investitorji enodružinskih hiš.
10.1 Alu fasada - cena
Cena fasade iz aluminjastih sendvič plošč se gibljejo od 130 eur EUR/m2 dalje.
11. Opečna fasada in keramična fasada
Opeka, oziroma keramika je tradicionalen material, ki ga zasledimo tudi kot fasadno oblogo. Opečna fasada je predvsem v zahodni Evropi izjemno pogosta. Pojavi se tudi v Sloveniji, vendar manj pogosto. Keramična fasada pa je bolj značilna za vzhodno Evropo, oziroma Bližnji vzhod. Fasada iz opeke je odporna proti vremenskim vplivom in zato izjemno uporabna. Poznamo različne tipe in možnosti izvedbe opečne, oziroma keramične fasade. Plošče se lahko pritrjujejo vidno ali tako, da se pod konstrukcija ne vidi.
11.1 Opečna fasada - cena
Cena klinker fasade se giblje med 120 in 150 EUR/m2, z vsemi sloji od konstrukcije naprej.
Za več informacij se obrnite na sistem Mojmojster.net ali pa nam pošljite povpraševanje.