Trubarjeva domačija iz kamna in črnila

Besedilo: Primož Černelč

1. Trubarjeva domačija postane muzej

Prva ideja o obnovi Trubarjeve domačije se je pojavila leta 1981 ob proslavi 150. obletnice rojstva Frana Levstika. Že dve leti kasneje je tedanja občina Ljubljana Vič-Rudnik od zadnjega lastnika odkupila mlin in pripadajoča gospodarska poslopja. Naslednje leto pa so objekti dobili status kulturnega in zgodovinskega spomenika. S pomočjo zagrete skupine domačinov in strokovnjakov se je pričela obsežna akcija zbiranja sredstev za obnovo in že 21. septembra 1986 je domačija odprla vrata za obiskovalce od blizu in daleč.

Pri sprehodu skozi prostor in čas lahko obiskovalci spoznajo stare bivalne navade, šege, obrti pa tudi duhovne dimenzije življenja prednikov. Celotno domačijo sestavljajo hiša z mlinom, ki zajema tudi spominsko sobo, žago venecijanko z žagarsko zbirko, glavno gospodarsko poslopje z galerijo, Trubarjevo čitalnico, gostinski lokal ter manjši kozolec. Po smernicah varovanja kulturne dediščine so vsa poslopja ohranila svojo zunanjo podobo iz 19. stoletja, z novo muzejsko vsebino in javnim značajem pa je bila notranjost deležna določenih posodobitev.

2. Mletje moke in spominov

Dominanten objekt domačije je hiša z mlinom. Ti mlinski kamni meljejo ne glede na zgodovinske pretrese okoli njih pa naj bo to uničujoči požigalski napad Turkov leta 1528 ali mnoge kasnejše predelave. Da mlin deluje že nekaj stoletij, potrjuje tudi vris na vojaških zemljevidih iz 18. stoletja in vnos v franciscejskem katastru. Včasih je imel štiri vodna kolesa, ki jih je prekrivala neobičajna streha, a se ta žal ni ohranila. Prav tako so po obnovah v letih 2006, 2008 in 2015 odstranili dve od štirih vodnih koles.

Na vrhu stopnic nad mlinom se odprejo prostori namenjeni spominu, ki jih je oblikoval arhitekt Marjan Laboda. Zapisi, podobe in odlomki iz knjig na stenah sledijo Trubarjevemu življenju in delu, s poudarkom na njegovem največjem dosežku – izidu prve slovenske knjige. V razstavnih vitrinah si lahko ogledamo tudi vzorne kopije njegovih knjig od leta 1550 do 1986. Seveda Trubar ni edina svetla točka zore novega veka, saj so poleg njega ustvarjali tudi njegovi številni sodobniki, ki jim je prav tako namenjen dobršen del razstave.

3. Temkova žaga

Ob Temkovem mlinu stoji tudi 200-letna žaga venecijanka z enim žaginim listom. Gre za zadnjo žago od petindvajsetih, ki so nekoč pele v dolini reke Rašice. Obnova je bila še posebej zahtevna, saj je bila žaga ob odkupu v izredno slabem stanju. Med leti 1985 in 1986 jo je obnovilo Gozdno gospodarstvo Velike Lašče, občina pa je po prelomu tisočletja poskrbela še za obnovo ostrešja, kritine ter novo vodno kolo in notranje stene. Leta 2008 je bil poglobljen tudi jez. Danes je žaga polno delujoča. Moč reke vrti kolo s premerom 320 cm in 36 lopaticami in ustvarja 4 W moči, ki se preko jermena prenašajo na žago. Žagarska zbirka v notranjosti prikazuje razvoj žag venecijank skozi čas: žago na vreteno, žago na tribo in žago z jermenicami, kakršna je tudi Temkova žaga.

4. Skedenj za lačne in znanja žejne

Kot se spodobi za vsako bogato domačijo, se tudi Temkova ponaša s svojim skednjem, ki je nekoč nudil zavetje senu, ozimnici in živini. S časom je namesto štirinožnih gostov skedenj začel privabljati dvonožne, saj je z obnovo iz njega nastala krčma. Od poletja 2015 pa lahko tam namesto brbončic razvijamo okus za estetiko, saj danes pod skednjem domuje galerija. Sanacija je ohranila zunanji videz, dimenzije in razpored prostorov. Tukaj potekajo različna predavanja, predstavitve knjig ter dodatni izobraževalni programi, kot so knjigoveške in druge praktične delavnice. V kašči se nahaja sprejemnica in prodajalna spominkov, nad galerijo pa domuje Trubarjeva čitalnica. Tukaj lahko polistate po knjigah izpod peresa Primoža Trubarja, Frana Levstika in Josipa Stritarja. V prihodnje bo čitalnica namenjena tudi domoznanstvenemu študiju s knjižnim, slikovnim in ostalim gradivom o lokalnem območju.

5. V kozolec po informacije

Najnovejša pridobitev Trubarjeve domačije pa je rekonstrukcija kozolca iz 19. stoletja. Gre za lokalno posebnost, saj so tukaj pogostejši manjši toplarji. Znotraj ohranjenih nosilnih elementov lesenega kmetijskega objekta je premišljeno ugnezden sodoben informacijski in interpretacijski prostor. Ta bo služil kot turistično informacijski center Občine Velike Lašče in kot infotočka za območje Natura 2000.

Pred dobrimi 500 leti je Primož Trubar začrtal smer slovenskega knjižnega jezika. Trubarjeva domačija to sporočilo skrbno neguje, hkrati pa ga razširja z družbenimi, umetnostnimi, arhitekturnimi in drugimi znanji, ki pomagajo stati in obstati.

*Naslovnica: Trubarjeva domačija (Foto: Boštjan Podlogar)