V nadaljevanju:
izbor in besedilo: Špela Rogel
Pot od Špice do zapornic
Z rekonstrukcijo Cukrarne, ki se je začela oktobra 2018, in ureditvijo okolice se je ta del mesta odprl in sproščeno zadihal. Prenova predstavlja enega izmed zadnjih manjkajočih členov poti ob Ljubljanici, o čemer je sanjal že arhitekt Jože Plečnik.
Sedaj lahko tako meščani kot obiskovalci uživajo v prelepem sprehodu, ki popelje mimo Špice, Tromostovja in Prešernovega trga, tržnice, Zmajskega mostu, mimo nove Cukrarne ter vse do zapornic. Po dolgih letih je namreč ta del brega Ljubljanice, ki je bil vrsto let neprehoden, spet odprt za pešce in kolesarje. Zdaj je Plečnikova Ljubljana spet povezana od Špice do zapornic.
Od tovarne do zatočišča za brezdomce
Nekdanja rafinerija sladkorja, ki je bila zgrajena leta 1828, je po požaru leta 1858 kratek čas delovala kot tovarna tobaka, nato kot vojašnica. Po potresu leta 1895 je stavba postala zatočišče za ranljivo prebivalstvo, tudi umetnike, med njimi literate slovenske moderne, ki so spisali njeno najslavnejše obdobje. Stavba se je kljub pretresom ohranila kot najstarejši objekt industrijske kulturne dediščine v Ljubljani.
Zahtevna statična in vizualna sanacija
Objekt je bil v zelo slabem stanju in na njem ni bilo tako rekoč nobenih sledi, ki bi razkrivale, kakšna je bila fasada v preteklosti. Strokovnjaki iz ZVKD so iz skromne arhivske dokumentacijo ter z natančnim pregledom in dokumentiranjem zaznali in razbrali obliko fasade, jo natančno izmerili, sondirali in dokumentirali ter jo na koncu prilagodili obstoječemu stanju s 356 okni in različnimi nivoji.
Bistven del prenove je bila statična sanacija, ki je dotrajano obstoječo konstrukcijo ojačala do mere, ki ustreza sodobnim gradbeno-tehničnih standardom, hkrati pa v ojačanem stavbnem ovoju predvidela povsem neodvisno novo notranjo konstrukcijo.
Zunanja podoba nekdanje tovarne je spomeniško zaščitena in je predstavljala tisti del objekta, ki so ga tudi arhitekti želeli ohraniti, saj je bistvena za ohranjanje identitete Cukrarne.
Zanimivost nove Cukrarne je v njeni dvojnosti in povezovanju notranjega sodobnega prostora in zunanje zgodovinske fasade. Tukaj so pomembno vlogo odigrali tudi materiali Baumit, ki so pomagali ohraniti podoben videz fasade, kot je bila pred 200 leti.
- lahki apneno-cementni omet MPA 35L,
- izravnalni in renovirni omet MultiWhite,
- fasadna barva SilikatColor.
Od razvaline do sodobne galerije
Dolga leta propadanja so dodobra načela notranjo konstrukcijo Cukrarne. Obnova stavbe in sprememba namembnosti sta bili velikanski inženirski podvig. Edina smiselna arhitekturna rešitev, vezana na prihodnjo vsebino, torej galerijo za sodobno umetnost, je bilo popolno izpraznjenje notranjosti ter zagotovitev novih prostorov in površin za razstavljanje z umestitvijo novih notranjih volumnov.
Jeklena konstrukcija, ovita v belo perforirano pločevino, deluje kot bi lebdela v praznem prostoru. V sebi nosita štiri galerijske prostore, pisarne v dveh nadstropjih ter večnamenski prostor s predavalnico in v bližnji prihodnosti tudi knjižnico.
V pritličju že deluje prijetna kavarna, ki je urejena kot morebitni prireditveni prostor. Tam boste našli tudi oder in nad točilnim pultom dvignjeno galerijo, kjer je prav tako mogoče posedati. Prostor se z velikanskimi steklenimi vrati odpira tudi navzven, na novo urejeno južno stopnišče, ki se dviguje po terenu proti Roški. Tu so arhitekti prav tako predvideli amfiteatrsko stopnišče, namenjeno prireditvam, posedanju in druženju.
Z novo kletjo je objekt pridobil dodatnih 1300 kvadratnih metrov prostora , ki ga zasedajo večnamenska dvorana, galerija, namenjena predvsem performansom, garderobe in sanitarije za obiskovalce ter toplotna postaja in servisni prostori.
Cukrarna je tako na novo vstala iz pepela in zaživela v obliki največje sodobne galerije v slovenskem prostoru, ki bogati kulturno in turistično ponudbo Ljubljane.
Arhitekti Scapelab so za odličen in zahteven projekt prenove Cukrarne maja 2022 prejeli glavno nagrado na mednarodnem arhitekturnem tekmovanju Baumit Life Challenge v Valenciji.
Naročnik: Mestna občina Ljubljana Začetek prenove: leta 2018 Avtorji arhitekture: Marko Studen, Jernej Šipoš, Boris Matić (Scapelab) Gradbene konstrukcije: Angelo Žigon, Tomaž Strmole (Elea IC) Izvajalec: Strabag Skupna površina: 6000 m2 Vrednost projekta: 21,5 milijona evrov, sofinancira ga evropski sklad za regionalni razvoj |