Domače zunanje savne - navdih za razvajanje s skandinavskim pridihom

^{Izbor in besedilo: Špela Rogel}

1. Črna savna na skalah

Arhitekt Matteo Foresti je zasnoval savno, postavljeno na skale otoka v Stockholmskem arhipelagu, ki je obložena s temnim hrastom in črnim kamnom. Savna R je vkopana v plitvo pobočjue do katerega se dostopa po ozki poti, ki se vije skozi skalnato okolico, posejano s kočami. Preprosta škatla je obrnjena proti severu, skozi steklena drsna vrata polne višine pa lahko uporabniki sedeč na monolitni kamniti klopi v savni uživajo ob pogledu na morje. V notranjosti so bile za oblaganje tal in sten uporabljene plošče poliranega kvarcita Negresco, ki ustvarjajo monokromatski prostor poživljen s teksturo belih žil kamna. Tanka steklena predelna stena in vrata lahko razdelijo prostor savne na dva dela, tako da ločijo prostor s čajno kuhinjo od prostora za savnanje s pečjo in kamnito klopjo. V pobočju hriba za savno je sekundarni prostor s tušem in straniščem. Drsna vrata iz temnega lesa skrivajo vhod in se zlijejo z notranjostjo, ko niso v uporabi. Ozka kopalnica, ki je dramatično osvetljena s strešnim oknom, je tudi popolnoma črna vključno s pritrdilnimi elementi, umivalnikom in straniščem. Kamnita tla se iz notranjosti raztezajo tudi navzven in ustvarjajo majhno teraso pred zgradbo kjer je prostor za sedenje in uživanje v razgledu in svežem zraku. Na strehi savne je še ena terasa dodaten prostor za pogled na pokrajino. Veliko okno savne prinaša svetlobo podnevi, ponoči pa se spremeni v svetilnik. Notranjost savne osvetljuje skrit svetlobni trakom na zadnji strani prostora.

Savna R_Matteo Foresti (www.matteoforesti.com) foto: João Morgado

2. Savna iz surovega lesa

Stavba je sestavljena iz treh medsebojno povezanih kvadratnih objektov. Prostori so razporejeni v posamezne objekte glede na funkcije; v glavnem objektu so bivalni, spalni in jedilni prostori, v manjših dveh pa savna ter servisni prostori in garaža. Pokrajina je najpomembnejši element notranjosti saj vanjo pronica skozi velike steklene površine na vseh stranicah objektov. Notranji prostor se tako nenehno spreminja glede na čas dneva ter letne čase. Savna in kopalnice oblečene v surov les tvorijo kontrast temnim površinam glavnega objekta s temno oljeno jelšo na vseh površinah. Tuš ima keramične ploščice, ki se ujemajo z lesom. Posebno vzdušje prostorov je v veliki meri posledica naravne svetlobe in različnih stopenj sijaja naravno obdelanih lesenih površin. Stavba ima prostore z ogromno svetlobe ter tudi kotičke, kjer se lahko zavijete v senco. Vedno glede na situacijo in razpoloženje.

Savna 3 Square House_Studio Puisto (www.studiopuisto.fi) foto: Marc Goodwin

3. Plavajoča savna, splet skandinavske in japonske tradicije

Savna, ki jo je v celoti tudi izdelala njena oblikovalska ekipa, je prva v nizu posegov, namenjenih povečanju ponudbe manjšega penziona z zajtrkom v kraju Åmot na Švedskem. Odločitev za gradnjo savne na plavajoči ploščadi je nakazovala že sama lokacija ob jezeru s strmim pobočjem in gostim brezovim gozdom. Gradnja ob vodi bi bila nemogoča brez invazivnega poseganja v naravo. Savna tako poleg spoštovanja narave postane most med terenom in vodo. Plavajoča ploščad poleg prostora za počitek in kontemplacijo služi tudi kot pristanišče za kajake, kanuje in manjše čolne ter nadomešča stari lesen pomol, ki je bil prej na tem mestu. Savna hrati sprejme do osem oseb od zunanjega prostora pa jo ločuje predprostor, ki se uporablja kot garderoba in skladišče drv. Stena obrnjena proti jezeru je popolnoma steklena in omogoča opazovanje vode ter pokrajine v vsakem vremenu. Notranjost je iz jelševega lesa, ki se v skandinavskih deželah tradicionalno uporablja za notranje obloge savn, zunanjost pa je navdihnjena z japonsko tradicijo. Navpične smrekove deske so obdelane z uporabo starodavne tehnike Yakisugi - sežiganja površine lesa, ki ustvari zaščito pred škodljivci in vremenskimi vplivi. Poleg tega, da se izogne uporabi kemikalij, ki onesnažujejo okolje, ta zaključna obdelava omogoča poudarek strukture lesa, hkrati pa pridobljena temna niansa ublaži vizualni vpliv stavbe v okolici. Nov objekt se tako zlije z svojo okolico in postane most med temnimi vodami jezera in gozdom za njim.

Giulio Dario Marchesi, Andrea Masperi, Valerio Panella (www.areedistudio.it) Foto: Giulio Dario Marchesi, Valerio Panella

4. Savna, ki zagotavlja intimnost malega vrta

Vsaka preudarna zasnova v že obstoječem prostoru se nasloni na njegove prednosti in skuša omiliti morebitne slabosti. Lastniki so si želeli sauno v stanovanju, a jim je tam primanjkovalo prostora. Atrij je bil prazen in nedodelan, skupaj s stanovanjem pa se je odpiral tudi na ulico in bil tako izpostavljen neželenim pogledom. Arhitekti Studia.a+v so našli učinkovito rešitev s katero so enopotezno rešili obe zagati. Savno so zasnovali kot ločen objekt in jo umestili na konec atrija kjer zakriva pogled z ulice in tako zagotavlja potrebno intimnost malega vrta. Lično oblikovana lesena savna s prostorom za vrtno orodje ter shranjevanje drv, vrtu doda občutek urejenosti in skandinavski pridih. Le to, še poudari nanos rečnega kamenja, ki zarobi vrt in okrog savne ustvarja kontemplativni zen kotiček. Urejen in zaseben vrt s savno ter letno kuhinjo tako zaokroži zgodbo. Postane, takorekoč, zunanja dnevna soba - živahen ambient za igro badmintona, piknik s prijatelji, igro z domačim kosmatincem in obenem prostor za odmik, ustvarjen za posedanje, branje, razmišljanje, sproščanje in sanjarjenje.

Studio.a+v (www.studioav.si) foto: Žiga Intihar

5. Savna, ki se zlije s svojim okoljem

Savna na otoku Furuholmen oblikovana sledeč topografiji terena. Nahaja se ob poteh, ki jih je izoblikovala narava, delno potisnjena v manjšo gručo brinov in borovcev, ki obenem ustvarjajo zavetje in odpirajo pot čudovitim razgledom. Savna je sestavljena iz več prostorov združenih pod skupno streho. Svoje popolno mesto je našla na majhni pečini v bližini vode. Padajoč teren ustvarja višinske razlike med prostori za tuširanje, savnanje, preoblačenje in spanje ter jih ločuje na naraven način. Stavba se nežno dotika tal s skrbno oblikovanimi jeklenimi stebri, ki dodajajo občutek, da objekt lebdi. Betonske stopnice se bodo sčasoma postarale in prerile z lišaji, tako kot skalovje okoli. Pokrita sprehajalna pot uokvirja stare borovce, teksturirana temna fasada pa združuje leseno stavbo z njeno okolico.

Ra Arkitektur (www.ra-ark.com) foto: Thurston Empson