Preteklost in prihodnost gozdarstva v Radljah ob Dravi

Besedilo: Primož Černelč

1. Od angleškega parka do temeljev sonaravnega gospodarjenja

Človek je na tem območju sobival z gozdovi že vse od prazgodovine, saj je Dravska dolina pomembna naravna prometnica. Za sodobnejše gozdarske pristope pa je za našo zgodbo zanimiv konec 17. stoletja, ko so v dolini iz nekdanje grajske pristave uredili dvorec Mahrenberg - velik dvonadstropen objekt v obliki črke L, v katerega vabi renesančni portal iz leta 1666. Ta ornament ni del prvotnega objekta, saj je bil okoli druge svetovne vojne prenesen iz radeljskega samostana. Najlepši in najbolj ohranjen originalni arhitekturni element pa so arkade, ki podpirajo pritličje severnega trakta.

Že pred stoletji so se v Radljah spoznali na sodobne pristope upravljanja z naravno krajino, kar opazimo tudi pri sprehodu okoli dvorca, ki ga obdaja naravno oblikovan angleški park iz 19. stoletja. V njem rastejo številne vrste dreves: rdeči hrast, krvava bukev, tisa, dob, platana, zeleni in rdeči bor, klek, duglazija ... in kar štiri vrste jelke. V centru parka stoji še okrogel vodnjak z ribjimi glavami in dečkom, ki drži ribo. Kasnejše zasaditve žal ne kažejo premišljene zasnove, a že manj kot sto let zatem je temelje sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja postavil domačin Franjo Pehernik.

2. Gozdni center

Danes se v kraj ponovno vrača najsodobnejše znanje upravljanja z gozdovi. Po potrditvi projekta leta 2017 je bil položen temeljni kamen za center sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, s katerim želijo »preseči dolgoletna nasprotja med eksistenčnimi potrebami gozdnega ekosistema in pridobitnimi interesi lastnikov gozdov«, saj sonaravni pristop prinaša primerljive ali celo boljše rezultate. To znanje je še toliko bolj dragoceno v luči podnebnih sprememb, ki bodo močno prizadele tudi gozdove.

Arhitekti so si zamislili sodobno oblikovan paviljon z razstavnim prostorom in pomožnimi prostori za osebje. Vsebini in sporočilu primerno bo nosilna lesena konstrukcija podpirala ravno streho krito z ekstenzivno ozelenitvijo. Dodatno naravno svetlobo bo v prostor prinašal strešni svetlobnik z osrednjim okrasnim elementom - živim drevesom. Za prezračevanje s severne strani bodo skrbeli leseni morali, na ostali treh straneh neba pa bo objekt ostal popolnoma povezan z okoliško naravo, saj bodo steklene površine trojno zastekljene.

V Centru bodo razvijali nova interdisciplinarna znanja o trajnostnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi ter o gozdnem ekosistemu. Da ne bo ostalo le pri teoriji, bodo s pomočjo izobraževanj, praktičnih delavnic in delovno prakso za mlade, spoznanja aktivno prenašali na upravljavce, lastnike gozdov ter javnost ozaveščali o pomenu rabe gozda. Vrata paviljona pa bodo široko odprta za vse obiskovalce, lokalno skupnost in vključevanje različnih partnerjev, kot so: Zavod za gozdove Slovenije; Krajevna enota Radlje, Koroški pokrajinski muzej, Pahernikova ustanova in Javni zavod ŠKTM. Posebna pozornost bo namenjena tudi medgeneracijskemu povezovanju otrok v vrtcih in varovancev v različnih ustanovah. Paviljon bo postal pomembno vozlišče za obstoječe učne in mednarodne pohodne poti, saj prost pretok znanja o skrbi za gozdove pripomore k dvigu kakovosti življenja, širjenju pomena lokalnih ponudnikov in odgovornosti do narave.

Gozdni center odpira vrata v varnejšo prihodnost, saj pametni ljudje sadijo drevesa, v senci katerih sami ne bodo nikoli počivali.

*Naslovnica: dvorec Radlje (Foto arhiv Občine Radlje ob Dravi)