Prenova hiše v Murglah: Curk arhitektura

Projekt prenove nadstropja hiše v Murglah je nekoliko drugačen, saj je bila naročnica hkrati tudi arhitektka. Sovpadanje dveh vlog, v katerih se je znašla mlada arhitektka Nika Curk Nagode, je svojevrstna situacija, s katero imajo arhitekti bolj redko opravka. Po eni strani arhitektu ni treba sprejemati toliko kompromisov, po drugi pa je primoran s svojimi odločitvami živeti neprestano, vsak dan. Predmet prenove je bilo nadstropje novejše enodružinske hiše, ki je bila sicer v dobrem stanju, a s svojo togo zasnovo paru ni omogočala sodobnega bivanja. Enodružinska hiša je del niza opečnih enonadstropnih vrstnih hiš na severovzhodu Murgel. Vzhodna in zahodna fasada sta opečni, na jugu pa se s poglobljenega balkona odpira pogled na zeleno okolico in javorjev drevored. Hiša se na severu in jugu odpira na zelen vrt, na vzhodni strani pa je nad teraso urejena prenovljena pohodna terasa.

Arhitektka je želela, da bi se stanovanje z novo zasnovo odprlo in sprostilo v pretočne bivalne prostore. Pred prenovo je bilo nadstropje deljeno na šest sob, ki jih je med seboj povezoval neizkoriščen temen hodnik. Arhitektka je zato več ločenih sob združila v večje odprte prostore, s čimer je postalo stanovanje tudi svetlejše. Zaradi rušenja sten, ki so delile južni dve sobi in ju ločevale od hodnika, namreč naravna svetloba sedaj seže globlje v notranjost stanovanja. Nekoč ločeni kuhinjo in jedilnico je arhitektka povezala v velik dnevni prostor, manjši sobi pa združila v otroško sobo. Neizkoriščen hodnik je dobil s prenovo vlogo knjižnice, ki zavzema osrednji prostor stanovanja, od koder se prehaja v druge sobe. Vsi prostori so preko knjižnice povezani tudi z vhodnim delom stanovanja.

Vhodni del zavzema prostor nekdanje velike kopalnice. Ker je arhitektka nadstropju dodala nov vhod prav na tem mestu, je kopalnico zmanjšala in njen del namenila vstopnemu prostoru, del pa novi kopalnici, ki je od tega ločena s steklenimi stenami. Zaradi steklenih sten seže naravna svetloba iz drugih prostorov tudi v kopalnico, katere okenska odprtina je sicer zelo majhna. Velja pa tudi obratno – zaradi transparentnosti steklene stene se zdi, da sta oba prostora večja.

Do novega glavnega vhoda se pride po jeklenih temnorjavih stopnicah čez streho garaže, ki je bila prej nepohodna in neizkoriščena, arhitektka pa jo je s prenovo uredila v svetlo in odprto teraso (trenutno še v delu). Tako je stanovanje dobilo kvaliteten zunanji prostor, ki ga zaradi lokacije v prvi etaži nima, velika terasa pa postane v toplejših mesecih osrednja točka zadrževanja.

Izvedeni so bili zgolj najnujnejši posegi v fasado. Zunanja ureditev, fasada in ograje sledijo kontekstu Murgel, ki ga zaznamujejo opečne in bele fasade ter temnorjave ograje, obdane z gostim zelenjem. Na južni fasadi je arhitektka dve okni in balkonski vrati zamenjala za dve veliki panoramski drsni okni, gosto leseno ograjo, ki ni prepuščala svetlobe, pa za ograjo s tankimi jeklenimi vertikalami. Nova ograja učinkuje veliko bolj transparentno in v primerjavi s prejšnjo ne zastira pogleda na zelenje.

V interierju je arhitektka želela ohraniti parket, ki se navezuje na okna iz češnjevega lesa, uporabljena po vsej hiši – treba ga je bilo le pobrusiti in na mestih dodati nekaj deščic. Središče dnevnega prostora zaznamuje črna miza s Thonetovimi stoli, zato preostali prostor obdaja mat belo pohištvo, izdelano po meri, ki se prilagaja razgibani postavitvi sten. Nova oprema stanovanja je skoraj v celoti iz mat belih akrilnih plošč, kuhinjski pult je iz kerrocka, stenska obloga pa je kovinska. Izbrani so bili materiali, ki zagotavljajo obstojnost in trajnost. Prav belo pohištvo, ki iz dnevne sobe okrog vogala zavije v osrednji prostor s knjižnimi policami, poenoti razčlenjen, dinamičen tloris, tako da postane jasnejši in čistejši.

»Prednost načrtovanja zase je v dialogu. V dialogu takšne vrste sta naročnik in arhitekt zelo usklajena v idejah in željah,« za konec pojasni arhitektka.