Poslovno stavbo Metalka, zgrajeno leta 1962 na Dalmatinovi ulici v Ljubljani, je arhitekt Edo Mihevc zasnoval po vzoru pionirskega modernističnega nebotičnika Seagram v New Yorku, ki ga je načrtoval arhitekt Mies van der Rohe (1957). Metalka stavbo Seagram posnema že s svojo umestitvijo v urbano tkivo; pomaknjena je stran od ceste, s čimer pred sabo ustvarja praznino – javni trg. Zasnova stavbe prav tako sledi modernističnim principom, kot sta odprti oziroma prosti tloris, ki ga omogoča obodna konstrukcija z jedri v sredini stavbe, in obešena fasada (angl. curtain wall).
V praksi so se prosti tlorisi sicer le redko realizirali, saj je bilo za program pisarn volumen enostavneje razdeliti na posamezne prostore. »Trinajsto nadstropje Metalke je bilo v preteklih desetletjih predeljeno s številnimi montažnimi stenami, ki so nadstropje delile na veliko število manjših sob, povezanih s temnimi hodniki. Ker je tako stanje popolnoma zanikalo originalno Mihevčevo zasnovo hiše in onemogočalo vse tisto, kar bi lahko ponujala, smo nadstropje očistili vse do nosilne konstrukcije,« stanje pred prenovo opiše Matic Vrabič.
Nova intervencija temelji na enem ključnem elementu: omarah, ki definirajo prostor in zamejujejo posamezne pisarne. »Intervencija z jasno tlorisno zasnovo vse konstrukcijske elemente zaobjame z omarami. Vgradno pohištvo tako postane glavni gradnik prostora, v katerega so integrirani obstoječa konstrukcija, vse potrebne inštalacije, tiskalniki, kuhinja, garderoba in arhiv,« pojasnijo v biroju Mertelj Vrabič Arhitekti. Po istem principu sta zamejena tudi oba konca avle, kjer omare, postavljene v tlorisno obliko križa, vzpostavljajo dodatne prostore, kot so čajna kuhinja, sobe za pripravnike, mali sejni sobi in sprejemnici. Kvadranti križnih omar z odpiranjem in zapiranjem drsnih vrat omogočajo poljubno prehajanje od povsem javnih skupnih prostorov do poljavnih in zasebnih.
Pisarne ločuje od vhodne avle in skupnih prostorov rebričeno steklo, ki v notranjost prepušča svetlobo ter abstraktno zabriše podobe iz notranjosti pisarn in fasadno delitev. Materialnost interierja definirajo teraco plošče in furnirane omare, posamezne ambiente pa zaznamujejo premični kosi pohištva. »Želeli smo vzpostaviti občutek resnosti in profesionalnosti, ki ga odvetniška pisarna potrebuje, hkrati pa se izogniti uporabi vseprisotnih materialov, ki jih v pisarnah običajno srečamo. Tradicionalno konservativno materialnost odvetniške pisarne smo tako materializirali z manj konvencionalnimi materiali. Namesto kamna ali tapisona smo na tla položili teraco plošče, ki ustvarjajo občutek tlakovanega trga, za omare pa smo izbrali ekspresiven furnir,« izbiro materialov pojasnijo arhitekti.
Ker vse fronte omar in kosi rebričenega stekla segajo od stropa do tal, jih je bilo v nadstropje nemogoče pripeljati s hišnim dvigalom. Vsi elementi so bili zato dvignjeni z zunanjim dvigalom in prineseni skozi okno, kar je zahtevalo začasno zaprtje prometa na Dalmatinovi ulici.
Poseben pohištveni kos je šestmetrski sprejemni pult iz eloksiranega aluminija, ki je bil zaradi velikosti in debeline poseben tehnološki izziv in prvi tovrsten kos, izdelan v Sloveniji. Izvajalec je moral zanj namreč prilagoditi orodje in popolnoma redefinirati postopek eloksacije.
Projekt prenove 13. nadstropja Metalke je in ni interier. Formalno gre seveda za interier, a je takšno poimenovanje hkrati neustrezno, če interier dojemamo kot ločene plasti, s katerimi oblikujemo notranjost. Gre namreč za interier, ki je obravnavan arhitekturno, kot nadaljevanje arhitekture, in ne kot dodatek. Vsi elementi notranji prostor – torej interier – namreč šele vzpostavljajo, ga izgrajujejo in zamejujejo; kar vidimo, je vse, kar se dejansko nahaja v prostoru. Arhitektura kot snovanje prostorov in interier kot snovanje notranje opreme tako postaneta praktično neločljiva. »Ne glede na merilo skušamo pri vseh projektih, naj bo to hiša, interier ali zgolj kos pohištva, najti prostorske odnose in jih arhitekturno artikulirati,« specifičen pristop biroja opišejo arhitekti. Realizacija projekta Mertelj Vrabič Arhitektov prenovo notranjosti torej dojema kot arhitekturno nalogo, interier pa kot logično posledico celostne tlorisne in programske zasnove.
Podatki o projektu: |
Projektanti: Mertelj Vrabič Arhitekti; Maša Mertelj, Matic Vrabič, Eva Gusel |
Leto načrtovanja: 2019 |
Leto izvedbe: 2020 |
Neto površina: 525 m2 |
Naročnik: Odvetniška pisarna Sibinčič Križanec |
Lokacija: Ljubljana |
Fotografije: Klemen Ilovar |
Risbe in načrti: Arhiv arhitektov |
Izvajalci: Peter Muha, podjetje Termit - električne inštalacije Mizarstvo Filipič - mizarska dela podjetje Termo Shop d.o.o. - strojne inštalacije Design Vertikal d.o.o. - senčila |
Za optimalno senčenje so v podjetju Design vertikal d.o.o., skupaj z arhitekti poiskali najprimernejšo rešitev in sicer notranja screen senčila. Notranja screen senčila imajo to lastnost, da večino sončnih žarkov reflektirajo. En del vpijejo in s tem povečajo svojo temperaturo, medtem ko del, ki ga prepuščajo popolnoma difuzirajo in tako onemogočajo bleščanje na ekrane elektronskih naprav. Screen senčila zagotavljajo čiste linije in eleganten videz. Blago je na voljo v različnih barvnih odtenkih in tudi različnih gostotah tkanj. Zahvaljujoč transparentnim tkaninam lahko nenehno kombinirate svetlobo in senco. |
Termo Shop, d.o.o., je vodilno slovensko podjetje, ki je na trgu prisotno že 30 let. Specializirani so za razvoj, proizvodnjo, prodajo, montažo ter servis energijsko varčnih toplotnih črpalk visoke kakovosti in ostalih celostnih rešitev. Predani so odličnosti, kar dokazuje Platinasto bonitetno odličje. V letu 2020 pa so postali tudi pooblaščeni ogrevalni partner Mitsubishi Electric. Vedno se trudijo slediti trendom, in verjamejo, da energetska preobrazba zajema več kot le toplotno črpalko in sončno elektrarno. |