Za področje
    https://skleni.triglav.si/isklepanje/dom/dom_zavarovanje?utm_campaign=dom&utm_medium=banner&utm_source=moj-mojster&utm_term=affiliate

    Največji obočni železniški viadukt v Sloveniji

    Članek je koristil že 9539+ uporabnikom
    Na južnem obrobju Ljubljanskega barja se v naselju Borovnica skrivajo razvaline enega največjih gradbeno-inženirskih podvigov na Slovenskem. Leta 1857 je t. i. Južna železnica končno povezala Dunaj in Trst. Gradnja je trajala kar 18 let, a tudi danes se to ne zdi tako veliko za 577 km dolgo progo, ki na svoji poti premaguje gore, reke, barja in sušno kraško pokrajino. Prav v občini Borovnica je proga naletela na največji izziv: premostitev dolgega razpona preko mehkih nestabilnih barjanskih tal. Rešitev avstro-ogrskih inženirjev navdušuje še danes: 173 metrov dolgi Paški viadukt, 230-metrski Jelenov viadukt in najmogočnejši med njimi – kar 561-metrski Borovniški viadukt, ki je desetletja veljal za največji zidani most v Evropi. Od zadnjega je danes ostal le še samotni steber kot opomnik na kulturno-tehnično zgodovino naših krajev. Jelenov viadukt služi še danes, Paški pa zaradi preusmeritve železnice danes prečkajo pešci in kolesarji, ki pridejo uživat v razgledih, razponih in okusih Borovnice.

    Besedilo: Primož Černelč

    1. Stara slava borovniškega viadukta

    1920px-Borovnica_viaduct_by_Varoni.jpg
    Borovniški viadukt na litografiji Giovannija Varroneja (1857). Avtor: Johann Varrone

    Ob izgradnji leta 1856 je Borovniški viadukt veljal za največji dvotirni opečno-kamniti most v Evropi. V loku je premoščal kar 561 metrov barjanskih tal na vrtoglavi višini 38 metrov. Ta razpon je podpiralo 47 obokov, razporejenih v dveh nadstropjih. Po vrhu pritličnih obokov je skozi stebre potekala vzdrževalna pot. V objekt je bilo vgrajenih kar 31.000 kubičnih metrov lomljenega kamna, pet milijonov opek in 31.600 kubičnih metrov kamnitih kvadrov. Takšno povpraševanje po materialu je zahtevalo kar lastno proizvodnjo, zato so v bližini zgradili opekarno, kamnite bloke pa so z vpregami dovažali iz bližnjih kamnolomov. Ni pa šlo le za tehnični objekt, saj sta bila parapetni zid in ograja skrbno okrašena. Most so slovesno odprli 27. 7. 1857, vendar so se v prihodnjih desetletjih začele kazati tehnične težave.

    Kot odgovor na mehka barjanska tla, so inženirji med gradnjo v tla zabili več kot 4000 lesenih pilotov, ki pa žal niso zdržali zob časa, saj so zaradi upadanja podtalnice začeli prhneti. Po 50 letih se je most že krepko posedal, zato so vlaki čezenj potovali le še po polžje. Prav tako je bila pomanjkljiva hidroizolacija po vrhu proge, zato je voda začela pronicati v oboke. To so leta 1905 sanirali s premazom asfalta. Most prav tako ni bil projektiran za težo novejših vlakov in gostejši promet. Še posebej so ga načeli neprestani vojaški konvoji, ki so vozili na Soško fronto.

    Most je bil ob začetku druge svetovne vojne na naših tleh delno porušen, vendar so vrzel z železno konstrukcijo hitro zakrpale inženirske enote italijanske vojske. Ob koncu vojne pa so ga usodno prizadela zavezniška bombardiranja in že umikajoča nemška vojska je začela graditi obvozno progo. Dokončno pa je bil most  porušen leta 1947 zaradi nove železniške proge, ki obvozi Borovniško dolino. Danes lahko mogočni inženirski podvig občudujemo le še na starih fotografijah in razglednicah, saj so most do leta 1950 postopoma porušili, z izjemo enega samega podpornega stebra. Še zmeraj pa stojita nekdanja železniška postaja, ki je danes stanovanjski objekt, ter edina ohranjena železniška čuvajnica na celotni trasi Južne železnice, ki si jo, čeprav ima »zloglasno« številko 666, velja ogledati - do nje z današnje železniške postaje vodi označena pot.

    Viadukt
    Sredi Borovnice stoji edini preostali steber nekdanjega mogočnega viadukta. Foto: Andrej Klemenc

    2. S kolesom po starem viaduktu

    Razsežnosti Borovniškega viadukta si lahko v manjšem merilu predstavljamo z ogledom dveh viaduktov, ki sta preživela zahrbtna barjanska tla in vojne vihre. Paški viadukt, preko treh obokov premošča 173 metrov in se pne 21,5 metra v višino. Nahaja se na opuščeni železniški progi med Preserjami in Borovnico, danes pa je del priljubljene kolesarske poti. Z njega se ponujajo čudoviti razgledi na Ljubljansko barje in Polhograjske Dolomite, ob jasnem vremenu pa seže oko do Julijcev, Karavank in Grintavcev.

    Paški most.JPG
    Po Paškem mostu danes poteka kolesarska steza in pešpot. Foto: Andrej Klemenc

    3. Največji obočni kamnito-opečni železniški most

    Prvotnemu namenu pa še vedno služi Jelenov viadukt oziroma Dolinski most, ki se še danes ponaša z zavidljivim naslovom največjega obočnega kamnito-opečnega mostu v Sloveniji. Premošča dolino nad Dolom pri Borovnici na progi Ljubljana – Sežana. Čeprav je bil zgrajen istočasno in z isto tehnologijo kot njegov večji borovniški brat, je njegova konstrukcija prestala mehka barjanska tla. 230 metrov dolgo enotirno progo podpira 11 obokov visokih 29 metrov, za temeljenje pa so uporabljeni hrastovi piloti. Zaradi izjemnih dimenzij in kvalitetne gradnje je most danes zabeležen tudi v seznamu kulturne dediščine.

    Jelenov most-bližnji profil.jpg
    Kljub častljivi starosti je Jelenov viadukt še danes največji kamnito-opečni železniški most v Sloveniji. Foto: Andrej Klemenc

    Ko se z vlakom, kolesom ali peš naslednjič odpravimo raziskovat Borovniške doline in gozdove, si ne pozabimo vzeti nekaj minut za občudovanje inženirskih dosežkov naših prednikov, ki so premostili deželo po dolgem in počez.

    9539
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    arhitektura, ideje in inspiracije

    1
    5
    1
    1
    3
    2
    3
    2
    3
    1
    1
    1
    1
    1
    2
    Revija Mojmojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    Pogoji uporabe I Politika zasebnosti I Informacije o piškotih I Impressum
    © 2023 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane