Detajl in celota: Prenova vrstne hiše in vrta

Arhitektki sta že na prvem sestanku z naročniki zaznali kar nekaj prednosti, ki jih je ponujala lokacija: »Hiša je imela velik vrt, kar je pri današnjih novogradnjah v mestu precejšnja redkost. Imela je dobro izhodiščno lokacijo, bila je blizu mesta, vrtca, rekreativnih površin ... Ni pa bila prilagojena sodobnemu načinu bivanja.« Prav to je bil razlog, zakaj sta naročnika iskala nasvet strokovnjaka. Vrstne hiše, zgrajene v 70. letih prejšnjega stoletja, so imele tipičen tloris s praviloma ločenimi prostori, ki so bili posledično manjši. Za tipologijo so bila značilna tudi dvignjena pritličja brez direktnega dostopa do vrta, okna pa so bila standardnih velikosti (niso segala do tal), kar je okrnilo vizualno povezanost interierja z eksterierjem. Arhitektki sta se zato odločili za nekoliko radikalnejši pristop k prenovi: »Načeloma je take hiše dokaj preprosto prenoviti, od želja naročnika pa je odvisno, ali je cilj prenove zgolj posodobitev inštalacij ali pa se hiša prenovi koreniteje. S prenovo smo želeli doseči udobje, primerljivo z udobjem novogradnje, zato smo se odločili za večje in radikalnejše posege. S to mislijo smo zasnovali tako interier hiše kot tudi krajinsko arhitekturo vrta.«

Eno izmed glavnih načel sodobnega bivanja, ki sta ga arhitektki vzeli za svoje izhodišče prenove, je povezanost, pretočnost in odprtost osrednjih bivalnih prostorov. Zato sta se odločili za dva bistvena, večja posega. Odstranili sta odvečne nenosilne zidove, ki so ločevali kuhinjo in jedilnico od bivalnega dela. Tako sta dobili velik bivalni prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, ki se z drsnimi vrati povezuje s stopniščem in vhodnim delom. Druga bistvena sprememba notranjščine hiše je bila združitev dveh ločenih stopnišč hiše v eno, ki poteka od kleti do najvišjega nadstropja. S to potezo sta v pritličju pridobili dodaten prostor za garderobo pri vhodu in povečali kopalnico za goste, v ločeni sobi v pritličju pa zasnovali domačo pisarno. Prej neuporaben prostor pod stopnicami sta namenili stopnicam v klet, kar je zahtevalo preboj plošče med visokim pritličjem in kletjo.

V nadstropju s spalnico in dvema mladinskima sobama sta arhitektki zasnovali zelo prostorno kopalnico z »walk in« tušem in garderobno omaro: »Kopalnico nam je uspelo povečati tako, da smo opustili majhno stranišče in ga priključili obstoječi kopalnici, pri tem pa nekoliko zamaknili tudi steno med kopalnico in otroško sobo,« sta pojasnili. Prav tako sta arhitektki vse okenske odprtine, ki gledajo na vrt, povečali do tal in tako ustvarili prehod na balkone. V visokem pritličju sta zasnovali stopnice iz teraca, ki z balkona vodijo na vrt, s čimer sta notranjost hiše povezali z zunanjostjo. Ta na prvi pogled minimalen poseg je bivanje v hiši popolnoma preobrazil, saj je prej ločena interier in vrt povezal v pretočno celoto ter omogočil nemoteno prehajanje iz notranjosti na vrt, ki je ena izmed največjih prednosti te vrstne hiše.   

Hiša, zgrajena v 70. letih, ni imela razpeljane veliko elektrike za svetila. Ker sta arhitektki želeli slediti smernicam sodobne razsvetljave notranjih prostorov, je bilo treba električno napeljavo posodobiti in narediti na novo. Za splošno osvetlitev sta na skrbno premišljenih mestih na strop namestili manjše zlato-bele kubuse, jedilno mizo in kuhinjski otok pa krasijo viseče črne svetilke, ki s svojo pojavnostjo pripomorejo k celostni podobi interierja, predvsem pa skrbijo za dobro osvetlitev površin. Stopnišče bodo v prihodnosti krasila viseča svetila Vibia Flamingo različnih oblik in velikosti, ki bodo zapolnila volumen prostora stopnišča v osrednjem delu hiše.

Naročnika sta izrazila željo, da bi v interierju prevladovale umirjene, nevtralne barve in naravni materiali. Z ozirom na to je bil za nekatere kose pohištva in stenske obloge skritih vrat v kopalnico za goste izbran orehov furnir, ki prostor napolni z občutkom topline in domačnosti. Fronte pohištva so iz različnih dekorativnih ultrapasov, ki so zelo trpežni, njihova tridimenzionalna struktura pa daje ambientu poseben videz in doseže veliko večji efekt, kot če bi bile fronte samo barvane. Kopalnice so obložene z velikimi granitogresnimi ploščami v imitaciji marmorja in z manjšimi dekorativnimi ploščicami z vzorci Patricie Urquiole. Talna obloga bivalnih prostorov je krtačen oljen hrastov parket.

Oblikovanje opreme in izbranih kosov pohištva sledi trajnostnemu načinu bivanja, ki predpostavlja, da je udoben bivanjski ambient lažje doseči z manj stvarmi, ki pa so zato bolj premišljeno izbrane in zelo kvalitetne. Zato se jih težje naveličamo, predvsem pa so obstojne in se lepo starajo, zaradi česar so videti sodobno tudi čez mnogo let. V interierju prevladujejo naravni, svetli barvni odtenki, materialnost je predvsem kamnita in lesena, celoto pa poživijo posamezni izbrani kosi v črni barvi, na primer jedilniški stoli Rex Kralj 4455, viseča svetila v jedilnici in kuhinji ter sedežna garnitura v kovinsko modri barvi.

Ena izmed najbolj iznajdljivih rešitev je namestitev kuhinjske nape, ki je zaradi svoje masivnosti in prezentnosti običajno najbolj moteč element v prostoru. Arhitektki sta zato izbrali napo, ki jo je mogoče vgraditi kar v kuhalno ploščo, njen odvod pa sta speljali v klet in nato ven, na fasado. Ta rešitev ima mnogo prednosti pred klasično izvedbo: je praktično neslišna, neprijetne vonjave iz kuhinje se vanjo ujamejo že takoj ob posodi in – kar je najpomembnejše – napa ne zastira pogleda proti dnevnemu prostoru. Dodatna prednost je, da je bilo v tem primeru nad otok mogoče umestiti viseča svetila in delovno površino enakomerno osvetliti. Arhitektki sta maksimi skrivanja motečih, a nujnih elementov sledili tudi pri umestitvi televizije, ki sta jo elegantno skrili v nišo kuhinjskega otoka. Z multifunkcijskim kuhinjskim otokom in vgradno napo je bilo moč doseči boljši izkoristek osrednjega bivalnega prostora in višji nivo estetike celostne podobe.

Zunanjost hiše je podobno kot interier zasnovana dokaj minimalistično. Največ dramatičnega učinka tako ali tako prispeva čudovit vrt za hišo, do katerega se iz dvignjenega pritličja spustimo po novih stopnicah iz teraca. Eksterier sta arhitektki oblikovali le toliko, kolikor je bilo nujno potrebno, in poenotili vse njegove elemente. Balkonska ograja je zasnovana iz tankih črnih prašno barvanih kovinskih palic, razporejenih v različnih razmikih, kjer so stopnice, pa se ograja transformira v minimalističen ročaj. Na fasadi hiše so okna in balkonska vrata temne grafitne barve, saj sta jih želeli poenotiti z ograjo, kontrast med belo fasado in temnimi poudarki pa omehčajo lesena tla na balkonih in terasi na vrtu.

Celostna ureditev okolice zajema še dostop do kolesarnice v kleti, v katero se spustimo po klančini ob nizki betonski škarpi z zasaditvijo. Arhitektki sta v sklopu krajinske ureditve podrobno načrtovali tudi zasaditev vrta, vendar ta potrebuje še nekaj časa, da se zaraste in dokončno zaznamuje zunanji ambient. Arhitektki sta premišljeno ohranili tudi veliko češnjo, ki terasi na vrtu poleti zagotavlja prijetno senco – kot nalašč za dolga druženja ob poletnih popoldnevih.

PODATKI O PROJEKTU: 

leto načrtovanja: 2019

leto izvedbe: 2020

površine: 180 m2