1. Prezračevana fasada, dodatna plast zaščite in učinkovitosti
Enostavnost vzdrževanja, nizki stroški in vzdržljivost so le nekatere od prednosti sistemov prezračevanih fasad. Poleg tega fleksibilnost nekaterih uporabljenih materialov omogoča izdelavo oblikovalsko naprednih in privlačnih struktur, ne da bila s tem ogrožena konstrukcijska stabilnost stavbe ali njena energetsko učinkovitost. Priljubljenost prezračevanih fasad je posledica dejstva, da se s tovrstnim sistemom bistveno izboljša energetska učinkovitost stavb kar posledično poveča tudi bivalno ugodje stanovalcev.
2. Kaj je prezračevana fasada?
Prezračevana fasada je fasadni sistem, ki omogoča namestitev izolacijskega sloja in zaključnega sloja fasade na zunanjo steno objekta s pomočjo nosilne konstrukcije. Razmik med posameznimi plastmi fasade omogoča pretok zraka med izolacijo in zaključnim slojem, kar ustvarja "učinek dimnika" in generira naravno prezračevanje fasade. S pomočjo učinka konvekcije se poleti zrak med plastmi fasade segreje do te mere, da začne krožiti. Topel zrak v komorah tako nadomesti hladnejši zrak, ki posledično hladi notranje prostore stavbe. Prav nasprotno pa v zimskih mesecih zrak v komori ostane topel, vendar premalo, da bi krožil.
3. Sestava prezračevane fasade
Kot smo že omenili, so prezračevane fasade sestavljene iz več plasti in delov, ki se med seboj razlikujejo, saj vsak izpolnjuje določeno funkcijo.
3.1 Sidra
Niz distančnikov, ki se jih pritrdi na zunanjo steno stavbe in skrbi za konstrukcijsko stabilnost fasade. Opcijsko se jim lahko doda izolacijske podložke, ki preprečujejo nastajanje toplotnih mostov. Na distančnike se pritrdi profile oziroma nosilno konstrukcijo zunanjega sloja fasade. Le ta zavisi od izbranega materiala zunanjega sloja.
3.2 Izolacijski sloj
V prezračevanih fasadnih sistemih se izolacijski sloj ne uporablja vedno, če pa ga dodamo, znatno izboljša toplotno in zvočno izolacijo stavbe. Ker izolacijski sloj pokrije celotno fasado, prispeva k izboljšanju celotnega stavbnega ovoja, saj ščiti območja, ki so najbolj občutljiva na puščanje toplote, kot so okna, tla itd. Na trgu veliko materialov, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo. Pri prezračevanih fasadah se najpogosteje uporablja mineralno volno.
3.3 Fasadna obloga
Naloga zaključnega sloja fasade je fizično ločevanje notranjega in zunanjega okolja stavbe. Izdelan je lahko iz različnih materialov, kot bomo videli spodaj, in prav izbira materiala za zaključni sloj pogojuje učinek dimnika oz. kakovost prezračevanja fasade. Fasadna obloga je sestavljena iz plošč, ki se ne stikajo popolnoma, kar omogoča pretok zraka in preprečuje težave ob širjenju ter tako prispeva k podaljšanju življenjske dobe fasade. V primeru obnove obstoječe zgradbe prezračevana fasada ščiti originalno fasado, v primeru novogradnje pa nosilno zunanjo steno objekta pred vdorom vlage in kondenzacijo.
4. Materiali fasadne obloge prezračevane fasade
Naraščajoča priljubljenost prezračevane fasade je povzročila, da so se na trgu pojavile različne rešitve zunanjih slojev, od kompozitov do lesa in keramike.
4.1 Aluminij
Aluminijasta kompozitna plošča je sestavljena iz dveh aluminijastih plošč in notranjega jedra iz termoplastičnih in mineralnih snovi. Ima odlične mehanske lastnosti, ki zagotavljajo trajnost in enostavnost vzdrževanja. Lastnosti aluminija vključujejo: stabilnost, ki omogoča velike dimenzije plošč brez deformacij, hitro in enostavno namestitev trajnost in odpornost proti koroziji in obrabi, lahkotnost, zahvaljujoč nizki gostoti aluminija.
4.2 Les
Lesene plošče za prezračevane fasade so sestavljene iz laminirane plošče z jedrom iz stisnjenih in obdelanih vlaken ter zunanjega sloja iz naravnega furnirja lesa. Plošča je obdelana s prevleko, ki jo ščiti pred UV sevanjem in drugimi atmosferskimi dejavniki ter varuje pred ognjem.
4.3 Inoks
Nerjaveče jeklo je eden pogostejših materialov pri prezračevanih fasadah. Njegova odpornost proti koroziji, izolacijske zmogljivosti in nizko vzdrževanje so nekatere od prednosti, ki jih ponuja. Poleg tega njegova fleksibilnost omogoča gradnjo tudi ukrivljenih struktur. Velika pomanjkljivost materiala je nedvomno njegova visoka cena.
4.4 Kamen
Uporaba naravnega kamna za prezračevane fasade je precej priljubljena in se pogosto uporablja predvsem pri obnovi obstoječih objektov. Je nevnetljiv ter toplotno izolacijski material, je pa tudi zelo trpežen in ima ima prijeten estetski učinek.
4.5 Keramika
Keramični zaključni fasadni sloj je eden najbolj priljubljenih in uporabljenih. Je material, ki ga je v primeru poškodbe enostavno zamenjati, je odličen zvočni izolator in zahteva malo vzdrževanja.
5.Prednosti prezračevane fasade
Dejstvo, da je prezračevana fasada postala tako priljubljena temelji na številnih prednostih, ki jih omogoča. Prezračevana fasada omogoča velik prihranek energije v stavbi zaradi učinka dimnika, ki ga ustvarja, kar ima za posledico manj absorpcije toplote v vročih mesecih in manj uhajanja toplote v hladnih mesecih.
Ostale prednosti :
- Preprečuje velika toplotna nihanja v stavbi
- Preprečuje dostop vlagi, notranjo kondenzacijo ter toplotne mostove
- izboljša zvočno izolacijo objekta
- je mehansko odporna
- omogoča tudi naknadni razvod inštalacij pod zaključno fasadno oblogo
- je trajna in obstojna in ne zahteva praktično nobenega vzdrževanja
Nasvet strokovnjaka iz podjetja Zidarstvo - fasaderstvo Bergant Milan s.p. Poleg kontaktnih fasad izvajate tudi prezračevane fasade. Kakšna je sestava tovrstnega fasadnega sistema? Bistvo prezračevane fasade je, da se med zaključnim/finalnim slojem in toplotno izolacijo pojavlja zračni sloj, katerega naloga je odvajanje vlage. V zimskih časih zračni sloj zmanjšuje pretirano ohlajevanje, v letnem času pa preprečuje pregrevanje prostorov. Pomembno pri vsem tem je, da ima zračni sloj na vrhu špranjo, skozi katero nemoteno poteka izpust zraka, v spodnjem delu fasade pa mora biti prav tako špranja za zajem zraka. Običajno se uporabi kamena volna in steklena volna, redkeje stiropor (EPS). Pomembno je, da se toplotna izolacija zaščiti s paroprepustno vodoodbojno folijo za zaščito pred vlago. |