V nadaljevanju:
1. Zgodovina pasivne hiše
Koncept pasivne hiše je bil prvič uporabljen v Darmstadtu, leta 1991. Kasneje leta 1998 pa je ta postal standard. Takrat je bilo testno zgrajenih nekaj sto stanovanjskih objektov, ki so jih nato preučevali več let. Stanovalci prvih pasivnih hiš so izkušnje o bivanju v pasivni hiši opisovali kot izjemno pozitivne. Zato se je koncept pasivne hiše začel hitro širiti tako pa Nemčiji, kot tudi drugih državah Evrope.
2. Strokovnjaki za pasivno gradnjo
Za razliko od običajnega pristopa h gradnji v Sloveniji, pasivne hiše ne moremo zgraditi kot samograditelji. Pri tako zasnovi, kot izvedbi je potrebno sodelovanje strokovnjakov iz različnih področij. Tako poleg arhitekta, ki določi zasnovo pasivne hiše, v skupini potrebujemo še strokovnjaka gradbene fizike, strojnih instalacij in elektro instalacij.
3. Zmanjšanje porabe energije
Da zmanjšamo porabo energije v hiši in da dosežemo standard pasivne hiše, moramo upoštevati kar nekaj pomembnih načel.
3.1 Toplotna izolacija stavbe
Stavbo moramo dobro toplotno izolirati, saj tako zmanjšamo toplotne izgube. Prav tako pa dosežemo pozimi višje in poleti nižje površinske temperature zunanjih sten na notranji strani. Tako se zviša ugodje znotraj prostora, prav tako pa preprečimo možnost nastanka kondenza na notranji strani stene. Toplotna izolacijo mora biti ponavadi debela od 25 do 40 cm, odvisno od uporabe materiala.
3.2 Preprečevanje toplotnih mostov
Prav tako moramo konstrukcijo zasnovati tako, da zmanjšamo toplotne mostove. Če to uspemo, se zviša notranje bivalne ugodje, prav tako pa je to eden najbolj ekonomičnih ukrepov pri gradnji.
3.3 Zrakotesnost
Pri zagotavljanju standarda pasivne hiše je izjemnega pomena tudi zrakotesnost. Ta povečuje odpornost proti gradbenim poškodbam. Zahtevana zrakotesnost pasivnih hiš je n < 0,6 h-1, mogoče pa je doseči tudi standard zrakotesnosti n< 0,3 h-1.
3.4 Kvalitetna okna in vrata
Pomembna je tudi dobra vgradnja stavbnega pohištva, predvsem oken. Najprej je pomembno, da izberemo kakovostna visokoizolativna okna, prav tako pa moramo biti izjemno previdni pri vgradnji teh. Tako lahko bistveno zmanjšamo potrebo po ogrevanju.
3.5 Mehansko prezračevanje
Priporoča se tudi uporaba prisilnega prezračevanja, saj lahko tako zagotovimo tudi boljšo zrakotesnost. Tako v prostor prisilno dovedemo zrak, katerega količina je nadzorovana. Prav tako pa lahko z ustrezno napravo, z rekuperacijo, ponovno uporabimo toploto izrabljenega zraka.
4. Pasivna hiša - cena proti prihranku
Mnogi še vedno verjamejo, da je pasivna hiša izjemno draga. Res je potrebno v njo vložiti približno 20% več denarja v primerjavi s klasično gradnjo, vendar si stroške nato povrnemo, predvsem ker porabimo manj za ogrevanje stavbe. Prav tako pa je bivalno okolje v pasivni hiši močno izboljšano. Cena klasične montažne hiše na polni ključ znaša 237.475€, cena pasivne montažne hiše na polni ključ pa okrog 284. 970€, ker je 16% dražje.
Nasvet strokovnjaka iz podjetja ZELENA GRADNJA d.o.o. Kako bi me prepričali, da se odločim za gradnjo pasivne hiše? Glavni razlog zakaj se odločiti za gradnjo pasivne hiše je njena visoka energetska učinkovitost in kvaliteta gradnje. Začetna investicija v pasivno hišo je v primerjavi z investicijo v klasično hišo malenkost višja, vendar se zaradi nizkih obratovalnih stroškov tudi hitro povrne. Eden izmed razlogov, ki govorijo v prid gradnji pasivne hiše je tudi visoka kakovost bivanja zaradi dobre toplotne izolacije, primerne vlažnosti zraka in vedno svežega zraka z zelo malo izgub toplote. Kako je z ogrevanjem pasivne hiše? Pasivno hišo se ogreva podobno kot klasično, le da je poraba energije veliko manjša. Najpogosteje se za ogrevanjem uporabi toplotna črpalka v povezavi s talnim ali stenskim gretjem. Kakšna okna se vgradijo v pasivno hišo? Okna za vgradnjo v pasivno hišo se ne razlikujejo veliko od oken za klasično hišo. Standard za pasivno gradnjo za njih predpisuje le bolj izolativne značilnosti, boljšo zrakotesnost in stekla, ki prepuščajo čim več sončnega sevanja.Toplotna prehodnost stekel in okvirjev ne sme presegati vrednosti Uw=0,9 W/m2K, stekla pa morajo prepuščati vsaj 50% sončnega sevanja. To v praksi pomeni troslojna stekla, medsteklni prostor pa zapolnjen z žlahtnim plinom.Stekla imajo še neviden nizkoemisijski nanos, ki omogoča prehod kratkovalovnega sevanja, onemogočajo pa prehod dolgovalovnega sevanja. Troslojna zasteklitev je danes že običajna tudi pri nizkoenrgijskih hišah. |