Zavarovanje za izvajalce gradbenih del

1. Kako preverim, če je izvajalec zavarovan?

Za izvajalce, ki želijo opravljati gradbeniške dejavnosti, je sklenitev zavarovanja zakonsko obvezna, pri čemer je 50.000 EUR najnižja možna letna zavarovalna vsota.
Izvajalec gradbenih del mora imeti po zakonu tako zavarovano odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti. Prav tako mora zavarovanje odgovornosti kriti tudi škodo, kot posledico malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti.
Izjema so le dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki nimajo pomembnega vpliva na izpolnjevanje bistvenih zahtev in za katere se tudi ne zahteva obrtno dovoljenje. Sem spadajo:

• Dejavnost inštaliranja in vgradnje rolet, ograj ter sistemov za vakumsko čiščenje.
• Zaključna gradbena dela razen fasaderska in štukaterska dela .
• Postavljanje ostrešij ter krovska dela – postavljanje žlebov snegolovov in podobna kleparska dela.
• Druga gradbena dela - polaganje kamnitih, betonskih ali opečnih izdelkov; razvlaževanje stavb; čiščenje s paro, peskanje fasad in podobna dela za zunanjost fasad; dela, ki zahtevajo posebno plezalsko spretnost in opremo.

Čeprav zavarovanje za izvajalce zaključnih del ni vse obvezno pa je vsekakor priporočljivo, saj lahko tudi pri izvajanju njihovega dela pride do škode.
Kot stranka najlažje preverite, ali je izvajalec gradbenih del zavarovan tako, da od izvajalca zahtevate dokazilo o sklenjenem zavarovanju, torej mora izvajalec predložiti polico.

2. Kakšne so prednosti, če ima izvajalec urejeno zavarovanje odgovornosti?

Ključna prednost, ki velja za vsa zavarovanja odgovornosti, je, da v primeru škode, za katero je odgovoren izvajalec gradbenih del, oškodovanec dobi povrnjeno škodo s strani zavarovalnice. Odveč je torej skrb, ali je izvajalec finančno sposoben pokriti nastalo škodo, še zlasti kadar je ta večja, saj to breme prevzame zavarovalnica.
Zaščita oškodovancev, ki so v primeru škode poplačani, je tudi glavni namen zakonsko obveznih zavarovanj. Druga pomembna prednost zavarovanja odgovornosti pa je seveda tudi zaščita izvajalca. Ta lahko v primeru povzročene škode tako še naprej opravlja dejavnost in ne gre zaradi tega v stečaj.

3. Kaj tvegam, če izvajalec zavarovanja nima?

Če izvajalec gradbenih del zavarovanja nima sklenjenega ali pa ima premalo sredstev, tvegate, da morebitna škoda ne bo v celoti ali pa sploh povrnjena – v primeru, da mora izvajalec v stečaj. Tveganje je seveda še večje, ko gre za večje škode.

4. Ali lahko dodatno zavarujem gradbišče?

Seveda, sklenete lahko dodatno gradbeno ali montažno zavarovanje. To zavarovanje je sicer v prvi vrsti namenjeno izvajalcem gradbenih del, lahko pa ga sklene tudi investitor oziroma naročnik del.
Preberite več o tem, kako lahko svoj objekt sami zavarujete v času gradnje.

5. Ali lahko zavarujem stroje, orodje, pohištvo v še nedokončani stavbi, stanovanju?

V okviru gradbenega in montažnega je možno zavarovati tudi:
• objekte v gradnji – novogradnje, dograditve, nadgradnje, popravila in adaptacije;
• kovinske konstrukcije s strojno in elektro opremo ter inštalacijami, posamezne dele kovinskih konstrukcij, posamezne stroje, opremo …;
• gradbeni in inštalacijski material, gradbene dele in elektro-strojno opremo, ki je namenjena za vgraditev v zavarovani objekt;
• opremo, pomožni gradbeni material in pomožne objekte, ki so potrebni za izvajanje gradbenih del;
• obstoječe premoženje in sredstva, ki se uporabljajo za izvajanje del.

Ko ste objekt prevzeli, a se vanj še niste vselili, ker vsa dela še niso zaključena, je priporočljivo skleniti tudi požarno zavarovanje. To zavarovanje vključuje vse tiste nevarnosti, za katere zavarovalnice ocenjujemo, da domove ogrožajo najpogosteje: to so požar, strela, eksplozija, vihar in toča.
Prav tako je priporočljivo skleniti tudi vlomsko zavarovanje saj so vlomske tatvine, kjer nepridipravi zelo pogosto kradejo opremo, pri gradnjah in adaptacijah zelo pogoste. Z njim lahko zavarujete pohištvo in opremo v še nenaseljenem objektu, mora pa ta biti zaprt in zaklenjen. Tu velja omeniti še, da vlomsko zavarovanje krije zgolj premičnine, torej stvari, ki niso del stavbe (pohištvo in oprema).
Več informacij o tem, kako lahko dodatno zavarujete svoj objekt in opremo v času gradbenih del najdete v članku.

6. Če imam že sklenjeno zavarovanje, moram po prenovi, dozidavi, rekonstrukciji zavarovati moj objekt na novo vrednost?

V okviru zavarovanja DOM so objekti (hiše, stanovanja) že v osnovi zavarovani na novo vrednost, do zavarovalne vsote navedene v polici, ki pa jo je možno tudi povišati. Pogoj za sklenitev oziroma vključitev objekta v zavarovanje DOM je, da je le-ta ustrezno vzdrževan.
V okviru posamičnega požarnega zavarovanja je možno objekte zavarovati na dejansko (sedanjo) ali novo gradbeno vrednost. Pogoj za zavarovanje na novo vrednost je, da mora znašati dejanska vrednost objekta vsaj še 60 % nove vrednosti. V kolikor je torej objekt zavarovan na dejansko vrednost, je smiselno preveriti ali je objekt po prenovi/dozidavi/itd. možno zavarovati na novo vrednost.

Sicer pa zavarovanje na novo vrednost ni obvezno. Če stranka želi, lahko ohrani zavarovanje na dejansko vrednost. V tem primeru je smiselno oz. potrebno preveriti ustreznost višine zavarovalne vsote, saj se vrednost objekta po prenovi/dozidavi ali drugih popravilih poviša. Če zavarovanec ne spremeni povišanja tlorisne površine objekta, lahko pride do podzavarovanja.
Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je na polici navedena zavarovalna bruto površina stanovanjske hiše manjša od zavarovalne bruto površine stanovanjske hiše zavarovanca in da je bila zaradi tega obračunana prenizka premija, se uporablja načelo sorazmerja. To pomeni, da se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.