V nadaljevanju:
1. Čiščenje fasad
Vsaka fasada se slej ko prej umaže. Umazanijo prinašajo dež, veter, alge, lišaji, mahovi in živali. Fasada zaradi tega izgublja barvo, umazanija pa predstavlja tudi tveganje, da se na teh mestih s časom pojavijo poškodbe, kot je korozija, prhnenje, gnitje ali pulverizacija. Z rednim čiščenjem fasade boste podaljšali njeno življenjsko dobo in privarčevali pri stroški obnove. Pomembno je, da čiščenje fasade prepustite usposobljenim strokovnjakom.
Ko se boste dogovorili za čiščenje, si bo fasado prišel ogledati izkušen izvajalec. S poznavanjem stopnje onesnaženosti, vrste umazanije, dostopnosti površin in drugih dejavnikov, bo predvidel najprimernejše postopke, čistila in seveda, ceno čiščenja. Storitve za vzdrževanje fasade zajemajo: pranje fasade, odstranitev cementnega sloja, odstranitev alg, lišajev in mahov, zaščita okenskih okvirjev, čiščenje opeke, lesa, plastike, aluminija ali naravnega kamna. Po potrebi se lahko izdela tudi dolgoročni načrt vzdrževanja fasade. Čiščenje fasade poteka na višini, zaradi česar je delo nevarno, večina površin pa težko dostopnih. Zato izvajalci pri za pranje fasade uporabljajo različno opremo, kot je avtodvigalo, dvižne ploščadi, viseče košare in alpinistične vrvne tehnike.
2. Čistilo za fasado
Fasade so iz različnih materialov, zato njihovo čiščenje zahteva drugačne postopke, opremo in čistila. Za pranje fasad se uporabljajo izredno močna nevtralna, alkalna ali kisla čistila. Ob odsotnosti atmosferske umazanije zadostuje že vodno pranje fasade z vapom. Vsako sredstvo za čiščenje fasade vsebuje učinkovine, ki so prilagojene za določene materiale. Za čiščenje močno onesnaženega skrilavca, opeke, terakote in bazalta, se uporabljajo zelo močna kislinska čistila. Za onesnažene občutljive fasade iz apnenca, peščenjaka, betona, marmorja ali ometa pa močna alkalna čistila.
3. Čiščenje strehe
Še bolj kot fasada, je umazaniji izpostavljena streha, saj se zaradi manjše položnosti na njeni površini lažje nabirajo različne snovi. Na vsaki strehi se nabira prah, zemlja in vlaga, zato jo s časom poselijo pionirski organizmi, kot so alge, mahovi in lišaji. Delovanje organizmov, v kombinaciji z zmrzaljo in dežjem, lahko s časom povzroči poškodbe strešne kritine. Ko začne enkrat zamakati streha pa vrag vzame šalo. S profesionalnim čiščenjem strehe boste poskrbeli tako za lepši videz, kot daljšo življenjsko dobo vaše fasade. Pranje strehe poteka z visokotlačnim vapom ali s pomočjo mokre mivke. Po čiščenju se priporoča dodatna impregnacija z vodoodbojnimi premazi, s katerimi poskrbite za boljšo zaščito strehe in tako podaljšate čas do naslednjega čiščenja ali prenove strehe. Strokovnjaki za gradbene materiale priporočajo pranje strehe na največ 5 do 8 let.
Z rednim čiščenjem fasade in strehe poskrbeli za dolgoživost materialov, prihranili na stroških obnove, predvsem pa bo vaš dom vedno deloval čisto in novo.
Nasvet strokovnjaka iz podjetja DOMEN MAČEK s.p. V sklopu višinskih del opravljate vrsto storitev. Katere dejavnosti so to? Naše podjetje opravlja vsa višinska dela, ki se tičejo uporabe dvižnih košar/ploščadi, vrvne tehnike in uporabe ter montaže konstrukcij in gradbenih odrov. Izvajamo različna čiščenja na višini, sanacije objektov na višini, barvanje na višini, montaže in demontaže. Katere načine čiščenja in pripomočke uporabljate? Kar zadeva čiščenje na višini, torej strehe in fasade, uporabljamo predvsem profesionalni visokotlačni stroj stacioniran v kombinirani enoti s 100m visokotlačne cevi, ki nam omogoča dostopanje do težje dostopnih predelov. Drugi način je parno čiščenje in tudi mokro peskanje. Vrsta čiščenja je odvisna od vrste objekta in se opravi na podlagi predhodnega ogleda. Prav tako ustrezno prilagodimo pritisk, pretok in temperaturo glede strukturo, material in občutljivost materiala. Prej ste omenili tudi čiščenje žlebov. Kakšne so lahko posledice nabiranja umazanije v žlebovih? V žlebovih se nabira razna umazanija, plevel, mah, listje in podobno. V kolikor je žleb dalj časa neočiščen, lahko pride do pojava plesni, vodnih madežev na stenah, zamakanja in podobno. Žlebovi prav tako postanejo slabo požirajoči in zato voda ne more kvalitetno odtekati. Ko voda stoji po celotnem žlebu se lahko zaradi same teže vode in nesnage v žlebu povesi žleb kar povzroči spremembo padca in naklona žleba. Potrebno se je zavedati, da stoječa voda v žlebovih hitro najde pot skozi različne spoje žleba in posledično začne teči po fasadi in strehi. |