x

    Pasivna gradnja: energijsko varčna hiša

    Članek je koristil že 3835+ uporabnikom
    Vsakdo od nas je že slišal za pasivno hišo ali pa nizkoenergijsko stavbo, saj so ti termini postali zelo popularni. Malokdo pa zares pozna razlike med različnimi koncepti energijsko varčne gradnje. Kot prvo so razlike med sistemi predvsem v porabi energije, pa tudi v različnem delovanju sistema.
    Strokovni članek 3835
    Pasivna hiša, vir: www.homedsgn.com
    Pasivna hiša, vir: www.homedsgn.com
    Imamo kar 535 izvajalcev za področje Arhitekti, arhitektura:

    1. Nizkoenergijska hiša

    Nižja kot je poraba energije (v kWh/m2a), nižji so stroški ogrevanja in še pomembneje, nižje je onesnaženje okolja. Za nizkoenergijsko hišo je značilno, da letna toplotna poraba znaša med 40-60 kWh/m2a, oziroma so zahteve v vsaki državi nekoliko drugačne. Na vrednost energijskega števila vpliva predvsem toplotna zaščita zgradbe. Boljša kot je toplotna zaščita, nižja je poraba energije. Nizko porabo lahko dosežemo, če hišo dobro toplotno izoliramo in če je ta zrakotesna. Po navadi je za nizkoenergijsko zgradbo potrebno prisilno prezračevanje, zrak pa se iz hiše izsesava brez dodatnega izrabljanja toplote.

    2. Trilitrska hiša

    Tudi triliterska hiša je nizkoenergijska hiša, katere poraba toplote ne preseže 30 kWh/m2a. Pri triliterski hiši je pomembno, da je ta dobro izolirana in da konstrukcijski elementi ne vsebujejo toplotnih mostov. Da dosežemo potreben toplotni standard, je v hišo potrebno vgraditi vsaj eno od naslednjih komponent: sončno napravo za ogrevanje sanitarne vode ali prezračevanje, ki izkorišča toploto izrabljenega zraka.

    3. Pasivna hiša

    Standard pasivne hiše je med drugim poraba toplote, ki je nižja ali enaka 15 kWh/m2a. Pri tej vrsti energijsko varčnih stavb je bivalno ugodje zagotovljeno brez običajnih ogrevalnih sistemov ali naprav. Toplota, ki je potrebna za ogrevanje pasivne hiše se ponavadi v objekt dovaja preko prezračevanega, toplozračnega sistema. Ta prezračevalni sistem zagotavlja vračanje toplote izrabljenega zraka. Pasivna hiša mora biti izjemno dobro izolirana in ne sme vsebovati toplotnih mostov.

    4. Ničenergijska hiša

    Hiša je lahko zasnovana tako, da celotno porabljeno energijo pridobi sama, ponavadi iz sončne energije. Takrat gre za ničenergijsko stavbo. Vendar je potrebno poudariti, da ta vrsta nizkoenergijske hiše ni neodvisna od zunanjega energijskega omrežja. Poleti ponavadi hiša odda presežek električne energije v javno omrežje, pozimi pa porablja energijo iz zunanjega omrežja. Tako se celoletna energijska bilanca takšne hiše izravna. Ničenergijski standard je izjemno težko doseči, saj hiša ne sme vsebovati popolnoma nič toplotnih mostov, prav tako pa mora biti pretirano izolirana. Debelina toplotne izolacije mora znašati od 40-60 cm. Ničenergijska hiša nima konvencionalnega ogrevalnega sistema, ponavadi pa v ta namen izrablja sončno energijo.

    5. Energijsko samozadostna hiša

    Energjsko samozadostna hiša je povsem neodvisna od javnega omrežja. Vso potrebno energijo, poleg ogrevalne, tudi energijo za sanitarno vodo, za razsvetljavo in gospodinjstvo, pridobi iz sončne energije. Pri zagotavljanju tega standarda so potrebne velike količine sončnih celic in akumulatorjev za shranjevanje elektrike. Ker hiša ni priključena na zunanje omrežje, mora poletne toplotne presežke shraniti za pozimi.

    6. Plusenergijska hiša

    Če energijsko samozadostna hiša ne potrebuje zunanjega vira energije, jo plusenergijska hiša še preseže, saj samozadostno pridela presežek energije. Ponavadi takšen objekt izrablja sončne celice, katerih delovanje je tako obširno, da je dosežen presežek energije. Poleg tega, da hiša aktivno izrablja sončno energijo, izkorišča tudi vse vrste energijskih prihrankov. Presežek energije, ki ga stavba pridela predvsem v poletnih mesecih, se odda v javno električno omrežje.

    V danem trenutku je še vedno najbolj optimalna pasivna hiša, saj je razmerje med investicijo in porabo energije ugodno. Če pa želimo imeti ničenergijsko, energijsko samozadostno ali plusenergijsko hišo, moramo v njo investirati prevelik vložek sredstev, ki za marsikoga ni več racionalen.

    Vir: Zbašnik Senegačnik, Martina (2007) Pasivna hiša. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani.

    Pasivna hiša, vir: www.inhabitat.com
    Pasivna hiša, vir: www.inhabitat.com


    Ničenergijska hiša, vir: www.cepro.com
    Ničenergijska hiša, vir: www.cepro.com


    Strokovni članek 3835
    Avtor: Mojmojster 1
    Imamo kar 535 izvajalcev za področje Arhitekti, arhitektura:

    Kako so Vam koristile te informacije?


    PRIPOROČENI IZVAJALCI ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA
    8.9
    0

    KRALJ VINKO S.P. GIP GRADBENIŠTVO, INŽENIRING, PROJEKTIRANJE

    Tirna 7, 1282 Sava
    8.6
    0

    ARHITEKTURA d.o.o.

    Riharjeva ulica 28, 1000 Ljubljana
    9.2
    0

    URBI d.o.o. Oblikovanje prostora

    Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana
    9.1
    0

    PKC Damjan Pirc s.p.

    Pavšičeva 10, 1000 Ljubljana
    9.3
    0

    NAINO d.o.o.

    Bizeljska c. 80a, 8250 Brežice
    9.2
    0

    ARHIMODUL, arhitektura, oblikovanje, svetovanje, Nina Grm s.p.

    Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana
    Imamo kar 535 izvajalcev za področje Arhitekti, arhitektura:

    BREZPLAČNA STORITEV
    IŠČEMO LOKALNO
    BREZ PROVIZIJ
    IŠČETE DOBRE IZVAJALCE ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

    PGD
    projekt za izvedbo
    načrt za hišo
    adaptacija stanovanja
    projekt za uporabno dovoljenje
    notranje oblikovanje
    tipski projekti
    rušitveni načrt
    3d vizualizacije
    načrt pasivne hiše
    arhitekturni načrti za hišo
    projektant
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    KONTAKTI

    Povpraševanja: 051 216 651
    Podjetja: 040 145 800

    REGIONALNE STRANI

    www.daibau.com
    www.daibau.at
    www.mojmojster.net
    www.emajstor.hr
    www.daibau.rs
    © 2020 Eforma d.o.o., vse pravice pridržane