V nadaljevanju:
1. Zakaj izbrati kuhinje z otokom?
Kuhinjski otok je globlji od običajne delovne površine v kuhinji. Njegove dimenzije so namreč precej večje od predpisanih standardnih 60 cm globine. Globina kuhinjskega je dobro izkoristiti pri pripravi domačih testenin, piškotov, potice in druge hrane, ki za pripravo potrebuje več prostora. V kolikor kuhinjski otok umestimo v večji bivalni prostor, nam omogoča pogled na vse strani. Tako se tudi med kuhanjem in pripravo hrane počutimo vključeni v dogajanje, saj se lahko z ljudmi pogovarjamo; oni lahko prisedejo ob kuhinjski pult, mi pa pripravljamo hrano. Kuhinjski otok se pogosto prelevi v jedilno mizo z višjimi, barskimi stolčki ali pa se v predelu jedilne mize spusti na višino mize.
2. Kuhinjski otok in dimenzije
Kuhinjski otok ima precej večje dimenzije od predpisanih standardnih dimenzij, ki veljajo za stenske dele kuhinjskih pultov. Prav to je tudi njegova poglavitna prednost, saj ponuja obilo prostora za kuhanje. Minimalna globina kuhinjskega otoka je 90 centimetrov. V kolikor se odločimo, da bo na kuhinjskem otoku kuhališče, pa naj kuhinjski otok ne bo krajši od 150 centimetrov. Dolžina kuhinjskega otoka 120 centimetrov zadošča, v kolikor bo na njem zgolj delovna površina brez pomivalnega korita in kuhalne povšrine. Če želimo, da je kuhinjski otok namenjen tudi barskim stolčkom na drugi strani, mora biti njegova globina minimalno 100-120 cm, dolžina pa minimalno 150 cm.
3. Zasnova kuhinje z otokom
Kot vsaka kuhinja imajo tudi kuhinje z otokom svoje specifične zahteve, na katere je treba biti pozoren pri načrtovanju. Kuhinjski otok je namreč zelo specifičen element v kuhinji, ki stoji sam zase. Nikdar ni naslonjen na steno. Obstaja sicer varianta kuhinje z otokom, kjer se kuhinjski otok z eno krajšo stranico dotika stene, vendar pa tako kuhinjo v tem primeru imenujemo kuhinja s polotokom. Dobra lastnost kuhinjskega otoka je, da je dostopen iz vseh strani.
3.1 Kuhinjski otok s kuhališčem
V kolikor se odločimo, da bomo na otoku imeli kuhališče ali pomivalno korito, moramo na to opozoriti že v času grobih gradbenih del. Vsekakor pa moramo imeti informacijo o lokaciji kuhališča in kuhinjskega korita znano preden izdelujemo estrihe. To je pomembno z vidika napeljav, vode in elektrike ter točne pozicije nape in odvoda zraka iz prostora.
3.2 Omare kuhinje z otokom
Kakšne vrste kuhinjskih omaric želimo, da ima naš kuhinjski otok, je odvisno predvsem od naših potreb, vseeno pa velja opozoriti na neka splošna pravila. Pomembno je poudariti, da moramo dimenzije otoka prilagoditi željam glede števila in tipa omaric oziroma obratno - če dimenzij kuhinje z otokom in otoka zaradi tlorisa prostora ne moremo prilagajati, moramo prilagoditi število in dimenzije omaric. Načeloma velja pravilo, da so noži, vilice, kuhalne žlice, zajemalke, skratka da je ves pribor za kuhanje umeščen neposredno pod kuhalno površino in je tako hitro dostopen. Predal s priborom je nižji, saj je pribor zelo ploščat in se zlaga eden v drugega. Pod omarico s priborom navadno umestimo omaro s kuhalnimi lonci, pododami, ponve, sklede in ostale potrebščine, s katerimi kuhamo. Tudi te je med kuhanjem zelo priročno imeti čim bolj pri roki. Druga možnost je, da pod kuhalno povšrino umestimo pečico, kar je spet smiselno z vidika uporabe kuhinje. Naslednje pravilo je, da pod pomivalno korito umestimo omarico s košem, ostale omarice pa lahko razvrstimo poljubno.