Najina hiška, 1. del

Nakup parcele

Želela sva vsaj 1000 m2 veliko parcelo, čim bolj ravno, sončno, malo sosedov, blizu mesta in avtoceste, a v tišini, komunalno opremljeno in za mali denar. In sva jo našla, od mesta je oddaljena le 1,8 km, 5 km do AC, velika je 1245 m2, na parceli je že bila voda in, kot se je kasneje izkazalo, tudi elektrika, obrnjena je v smeri JV-SZ, torej ves dan sončna, in znotraj manjšega umirjenega naselja. Okrog naju so kmetijske parcele prvega reda, kar zaenkrat daje varnost, da nas bo še lep čas obdajala narava.

Nakup je potekal s pomočjo nepremičninske agentke, ki je tudi priskrbela lokacijsko informacijo. S tem papirjem sva vedela kaj smeva oz. ne smeva graditi. Nato sva obiskala banke, jih prepričala o najinem dobrem finančnem stanju in izbrala najugodnejšo. Pred nakupom, sva obiskala še pravnico za podpis pogodbe, notarko za overovitev in po nakupu zemljiško knjigo. Vsaj ta zadnji strošek sva si prihranila in vpis nepremičnine v zemljiško knjigo opravila sama. Lahko bi jo tudi pravnica, a bi precej zaslužila. Hitro ugotoviš, da se pri nakupu sanjske parcele zaradi skritih stroškov zlahka otreseš denarja. Posebej, če si omisliš kredit v švicarskih frankih, kot midva... Na koncu se je vse dobro končalo.

Načrtovanje in izris hiše

Da bo najina parcela postala sanjska, jo je bilo potrebno še nekoliko izravnati. Imela sva srečo, saj so v bližini gradili industrijsko cono in so zemljo odvažali k nama. Tako sva dobila 300 m3 zemlje, nadaljnjih 300 m3 pa sva dobila pri izkopu temeljev in dvorišča. S to zemljo sva uredila okoli 500 m2 velik ravni travnik, v katerega sva kasneje vkopala zemeljski kolektor.

Nato sva začela risati načrte. Nisva se mogla odločiti, ali želiva montažno ali zidano hišo. Vedela pa sva, da bo najina hiška nekaj posebnega. Ne bo imela zgolj osnovnih sob, ampak nekaj več. Razmišljala sva o galeriji, zimskem vrtu s savno, knjižnici, o visokih prostorih odprtih do strehe, o kaminu, po možnosti atrijsko... in vse to znotraj 120 m2, ker velike hiše pa res ne bova imela! Ker zaenkrat »Sport Bili« hiške še niso iznašli, sva najine želje prikrojila realnosti. Do takrat sva potrkala že na mnoga vrata, si ogledala številne hiše, nagnala arhitekta in stvar vzela v svoje roke. Nato sva pristala na dnevu odprtih vrat Kagerjeve montažne hiše Vita nova. In sva se odločila. V vmesnem času sva si tudi sestavila preprosto tabelo ocenjenih stroškov in ugotovila, da naju montažna hiša pride precej dražje. Odprla sva Google SketchUp in narisala najino hiško po predlogi Vita nove – velika je 160 m2, pritličje in mansarda brez podstrešja, dvokapnica. Učinek zimskega vrta sva dosegla z ogromno okni, v zgornjem nadstropju imava eno veliko sobo/hodnik s knjižnimi policami in biljardom, v hišo sva uspela dodati tudi savno. Po najinem mnenju imava vse, kar potrebujeva! Pot do vseh uradnih papirjev je trajala kar dolgo. Leto dni sva združevala in cenzurirala najine želje, nato sva idejni projekt odnesla projektantskemu podjetju, kjer so poskrbeli za PZI in vsa soglasja. Pridobitev soglasij in dovoljenj je vzelo 3 mesece, izdelava vseh map nadaljnje 3 mesece in nato 1 mesec za pridobitev gradbenega dovoljenja. V vmesnem času sva se že nehala spraševati o smislu določenih postopkov, saj nama je gospa za geotehnično mnenje najprej v roke predala položnico in potem iz daljave pokukala v 1x1x1 m veliko luknjo napolnjeno z vodo in izrekla svoj DA. Prišel je še račun za komunalno dovoljenje. Celoten postopek je potekal po tem vrstnem redu: nakup gradbene parcele, pridobitev lokacijske informacije, geodetski načrt, izris idejnega načrta, vris lokacije hiše in pridobitev vseh soglasij ter na osnovi PZI-ja vloga za gradbeno dovoljenje in plačilo komunalnega prispevka. In sva začela iskati izvajalce ter banko za kredit. Jeseni 2009 sva začela graditi.

Finančni načrt

Pred začetkom gradnje sva slišala, da je vsak, ki se je lotil gradnje, podcenil stroške. Pobrskala sva po internetu in našla preprosto delitev stroškov po fazah, kar nama je služilo za približno ocenitev najine porabe in seveda velikosti kredita. Pri iskanju kredita sva preizkusila resničnost reka, da obleka naredi človeka in predvsem v kateri pisarni sediš. Dokler se pogovarjaš le za okencem, te ne jemljejo resno.