Polaganje betonskih plošč, tlakovcev in robnikov

1. Betonske plošče

Betonske plošče so primerne za tlakovanje poti, pločnikov in sprehajališč. Zaradi relativno majhne teže so primerne tudi za oblaganje teras in balkonov. Odporne so na mraz ob prisotnosti soli, saj so že v samem procesu tehnologije globinsko impregnirane, kar pomeni, da ne vpijajo umazanije, se posledično lažje čistijo in vzdržujejo, imajo pa tudi bistveno daljšo življenjsko dobo. Betonske plošče so povozne le v primeru, ko so lepljene na ustrezno betonsko podlago. Plošče so skladne s standardom SIST EN 1339:2003 in SIST EN 1339:2003/AC:2006.

1.1 Groba priprava

Pred tlakovanjem moramo površino dobro pripraviti. Zagotoviti moramo ustrezno nosilnost. Odstraniti moramo ves humus in zemljo. Tako imenovano posteljico moramo izdelati iz materiala, ki se ob valjanju učvrsti in na pravi višini, ki naj bo 10 oz 15 cm pod želeno višino končanega tlaka. V posteljico vgradimo tudi vse morebiti potrebne inštalacije. Dobro je, da nekatere napeljave tudi predvidimo, da nam kasneje že končanega tlaka ne bo treba rušiti. Debelina posteljice je odvisna od nosilnosti terena in pogostnosti nizkih temperatur. Običajna debelina je od 25 cm do 45 cm.

1.2 Fina priprava (pohodne površine)

Na posteljico položimo drenažno folijo GEOPROM. Nanjo nasujemo 4 centimetrski sloj peska, granulacije od  4 do 8 mm. Pesek enakomerno razvlečemo po posteljici. Lahko si pomagamo z višinskimi letvami. Prek njih z drugo letvijo porezujemo odvečni pesek. Za boljšo gostoto tega sloja lahko pesek tudi poprej navlažimo z vodo. Vedno si pri pravimo le površino, ki jo nameravamo tisti dan tudi položiti. Posteljica naj bo pripravljena tako, da bodo izvedeni nakloni končno položene površine najmanj 2,5 %.

1.3 Fugiranje

Ko so vse plošče položene in obrobe zaključene, fuge zafugiramo s kremenčevo mivko na čisti in pospravljeni površini. Stikanje plošč tehnično ni dovoljeno, saj bi to lahko povzročilo luščenje robov. Če so plošče mokre fugiranje odsvetujemo.

Betonskih plošč se ne sme izravnati z vibracijsko ploščo, vse plošče se poravna z gumijastim kladivom.

1.4 Fina priprava (povozne površine)

Na pripravljeno grobo podlago položimo betonski estrih (250 kg cementa/m3, pesek 0-4 mm ali 0-8 mm) debeline 10 cm v katerega vgradimo armaturo. Estrih izravnamo, utrdimo in ga polijemo z cementnim mlekom za vsako ploščo posebej in položimo plošče, pri čemer jih izravnavamo z letvijo ali gumijastim kladivom. Betonski estrih naj bo pripravljen tako, da bodo izvedeni nakloni končno položene površine (min. 2,5%). Plošče polagamo z fugo 3 do 8 mm odvisno od okusa končnega izgleda.

1.5 Fugiranje

Plošče lepljene na betonsko osnovo je obvezno polagati s fugo (3–8 mm) in zapolniti s fugirno maso. Stikanje plošč tehnično ni dovoljeno, saj bi to lahko povzročilo luščenje robov. Za fugiranje uporabljamo običajno cementno mleko ali druga sredstva za zunanjo uporabo. Pred fugiranjem je priporočljivo da plošče namočimo in jih takoj po fugiranju očistimo z vlažno gobo. Pomagamo si z lijakom. Plošče pri fugiranju sproti brišemo z mokro gobo, dokler se fuga še ne zasuši.

2. Betonski tlakovci

Priporočila za polaganje tlakovcev
Vsi naši tlakovci so izdelani po dvoslojnem vibroprešanem postopku, kjer za proizvodnjo svežih betonskih mešanic zgornjega obrabnega sloja vseh dvoslojnih betonskih izdelkov uporabljamo zgolj in samo kremenove agregate. S tem dosegamo bistveno boljše rezultate na odpornosti proti zmrzali ob prisotnosti soli in na obrabo proti obrusu, kot pri proizvodnjah z uporabo običajnih mivk. Tlakovci so skladni s standardom SIST EN 1338:2003 in SIST EN 1338:2003/AC:2006.

Pred tlakovanjem moramo površino dobro pripraviti. Zagotoviti moramo ustrezno nosilnost. Odstraniti  moramo ves humus in zemljo. Tako imenovano posteljico moramo izdelati iz materiala, ki se ob valjanju učvrsti na pravi višini, ki naj bo 10 cm pod želeno višino končanega tlaka. V posteljico vgradimo tudi vse morebiti potrebne inštalacije. Dobro je, da nekatere napeljave tudi predvidimo, da nam kasneje že končanega tlaka ne bo treba rušiti. Debelina posteljice je odvisna od nosilnosti terena in pogostnosti nizkih temperatur. Običajna debelina je od 25 cm do 45 cm.

2.1 Montažno - drenažni sloj

Na posteljico položimo drenažno folijo GEOPROM. Nanjo nasujemo 3–4 centimetrski sloj peska, granulacije od  4 do 8 mm. Pesek enakomerno razvlečemo po posteljici. Lahko si pomagamo z višinskimi letvami. Prek njih z drugo letvijo porezujemo odvečni pesek.Za boljšo gostoto tega sloja lahko pesek tudi poprej navlažimo z vodo. Vedno si pri pravimo le površino, ki jo nameravamo tisti dan tudi tlakovati.

2.2 Polaganje tlakovcev

S polaganjem tlakovcev pričnemo v vogalu, pravokotno na glavno vhodno linijo. Če je le mogoče pričnemo na najnižjem delu dvorišča ali parkirišča. Tlakovce moramo jemati iz več palet hkrati, da bomo imeli barvno enakomerno tlakovano površino. Pri polaganju tlakovcev ne smemo stiskati enega ob drugega. Ohranjati moramo tako imenovano fugo, da ob obremenitvah preprečimo prenašanje bočnih sil na tlakovce.

Nastale fuge zapolnimo z mivko FUGA-T oz. FUGA T Eko Kompakt . Tlakovce ob zidovih ali robnikih zaključimo z rezanjem ali sekanjem. Zaključevanja z betoniranjem robu ne pri poročamo, saj na ta način tlakovce »prilepimo« na zid ali robnik. Tlakovce polagamo v montažno drenažni sloj in višino sproti uravnavamo.

2.3 Fugiranje

Po končanem polaganju raztresemo mivko FUGA-T oz. FUGA T Eko Kompakt  na čisto in pospravljeno tlakovano površino. S pometanjem dosežemo, da mivka zapolni vse fuge med tlakovci. Če so tlakovci mokri, fugiranje odsvetujemo. Priporočamo posebno kremenčevo mivko za fugiranje FUGA-T oz. FUGA T Eko Kompakt. Če uporabimo kako drugo mivko, ta ne sme vsebovati apnenca. Vse informacije o uporabi mivke FUGA T Eko Kompakt in navodili za vgradnjo dobite pod DODATNI PROGRAM-FUGIRNA SREDSTVA.

2.4 Vibriranje

Potrebno je, če smo izbrali tak način polaganja, ki zahteva izravnavanje višin z vibriranjem. Vibracijsko ploščo moramo obleči v gumo, da se ob vibriranju površina tlakovcev ne bi poškodovala. Vibriranja ne uporabljamo, kadar je tlakovana površina namočena oz. mokra, saj bi lahko povzročili, da bi se tlak preveč posedel.

3. Betonski robniki

3.1 Navodila za polaganje

Betonski robniki se polagajo na primerno dimenzioniran betonski temelj iz betona C 12/15 ali C 16/20 zemeljsko vlažne konsistence. Po horizontalnemin linijskem uravnavanju robnikov jih je potrebno na zunanji strani stransko obbetonirati do 3/4 višine. Na notranji strani pa jih lahko obbetoniramo le do višine, ki še omogoče normalno vgrajevanje zaključnega sloja tlakovane površine (tlakovci, plošče, asfalt …). Pri robnikih, ki imajo »pero« in »utor« je potrebno omogočiti najmanj 3 mm razmaka med posameznimi robniki. Ta prostor (fuga) se ne zapolnjuje s fugirno maso.

Kjlub vsemu pa je potrebno na vsakih 10 m izvesti dilatacijo širine 10 mm, ki se zapolni s trajnoelastično maso. Robniki brez »peresa« in »utora« se klasično fugirajo s fino cementno malto ali kako drugo, lahko tudi trajnoelastično maso. Priporočamo fuge debeline cca 15 mm. Opozarjamo, da je pri polaganju robnikov potrebno posebej paziti, da v nobenem primeru pri polaganju in kasnejši uporabi robnikov ne pride do direktnega stika med posameznimi elementi (raztezanje betona v poletnih mesecih, deformacije zaradi prometnih obremenitev). Ta nepravilnost največkrat privede do nenadzorovanega krušenja robov robnikov!

4. Vzdrževanje in čiščenje betonskih izdelkov

Betonski izdelki so izdelani iz relativno odpornega materiala z razmeroma dolgo uporabno dobo. Kljub vsemu pa so lahko občutljivi na nekatere vplive iz okolja, ki lahko bodisi pokvarijo njihov videz ali pa slabo vplivajo na njihovo funkcionalnost.

4.1 Vzdrževanje

Za vzdrževanje naših tlakovcev ni potrebna posebna nega s katero bi si tratili čas in povečevali stroške saj so vsi naši betonski izdelki serijsko impregnirani že v sami masi betona v fazi proizvodnje po posebnem inovativnem postopku, kar znatno zmanjšuje prodiranje umazanih snovi, vode ali kemikalij v notranjost izdelkov, zato je vzdrževanje le teh nezahtevno.

Kljub že serijski zaščiti betonskih izdelkov je priporočljivo, da za dodatno zaščito in lažje vzdrževanje uporabite enega izmed naših impregnatorjev Impre – T ali Impre TS. Impregnirane površine so barvno bolj enakomerne, ne vpijajo vode in kemikalij, zato so bolj odporne proti mrazu, atmosferilijam in soli. Impregnacije niso trajne in jih je potrebno obnavljati, navadno na vsakih 5 do 10 let, odvisno od vrste in obremenjenosti tlakovane površine. S časom v odvisnosti ekstremnih vremenskih vplivov lahko prihaja do izpiranja peska iz fug. To je navadno še bolj intenzivno v prvih mesecih po vgradnji betonskih tlakovcev. Pomanjkanje mivke lahko privede do zamikanja tlakovcev in nestabilnosti, zaradi tega je potrebno pesek občasno dodajati. Enkrat letno oz. po potrebi pregledamo stanje stikov med tlakovci in po potrebi pesek dodamo.

4.2 Čiščenje

Pozorni moramo biti že v začetni fazi, torej pri vgradnji izdelkov saj je potrebno paziti, da tlakovcev ne umažemo z trdovratnimi madeži, kot so to cementa malta, lepilo, olja,rja itd. Najpogosteje pride do problemov pri izdelavi fasade saj se pogosto pojavlja, da se tlakovana površina pri izvedbi slabo zaščiti, zato se na nezaščitenih mestih fasadno lepilo dobro oprime površine, katero je v večini primerov nemogoče odstraniti. V izogib temu predlagamo ureditev tlakovanja v zadnji fazi gradnje torej po fasadi in vseh izvedenih »mokrih« delih objekta!

Redno čiščenje izvajamo glede na obremenjenost površine. Običajno zadostuje le metla ali krtača, po potrebi lahko tudi tekoča voda. Uporabimo lahko tudi visokotlačni čistilec pri čemer pa moramo paziti, da je izpiranje in curek usmerjen posredno na fuge tlakovcev sicer pride do izpiranja fugirnega sredstva-mivke! Močnih alkalnih in kislih čistil se za čiščenje ne priporoča, ker lahko poškodujejo tlakovano površino.

Na trgu obstaja več pripravkov za čiščenje betonskih površin, ki običajno vsebujejo detergente, lahko pa tudi kisline in različna topila. Pred uporabo vedno dobro preberite navodila proizvajalca ali vprašajte za nasvet. Zlasti je potrebno paziti pri uporabi čistil na impregniranih betonskih izdelkih, saj lahko pride do neželene reakcije med impregnacijskim sredstvom in čistilom. Pri uporabi ščetk z jeklenimi žicami pazimo na ostanke jekla na betonu, saj ti lahko povzročijo madeže rje. Kovinskih krtač ne uporabljamo na gladkih površinah, kjer bi lahko pustile praske.

V nekaterih ekstremnih primerih madeža ne bo več možno odstraniti, zato bo v takšnih situacijah enostavneje in najugodnejše, da se umazane tlakovce zamenja z novimi enake serije v kolikor gre za manjše količine.

Velik problem predstavlja eflorescenca oz. tako imenovano »cvetenje« betona, ki na površini betona pušča bele lise in tudi snovi, ki so vizualno lahko moteče. Kljub temu, da gre za nenevaren in prehoden pojav, lahko bele lise odstranimo s posebnimi čistili na osnovi kislin. Pri tem moramo slediti navodilom proizvajalca. Pred čiščenjem je priporočljivo betonske elemente dobro zmočiti. S tem preprečimo kapilarni vlek čistilnega sredstva v notranjost elementa, kar bi lahko poškodovalo beton. Po čiščenju je potrebno beton ponovno temeljito sprati z vodo.

V zimskem času moramo biti pri čiščenju snega in ledu previdni, zato moramo paziti, da ne uporabimo ostrih predmetov s katerimi bi tlakovce lahko poškodovali. Da bi se izognili morebitnim poškodbam na površini, je priporočljivo za čiščenje snega uporabljati plastične lopate ali lopate z gumijastim robom. Površine lahko čistimo tudi s snežnimi frezami, pri čemer odsvetujemo uporabo verig na kolesih freze. Kljub temu da so tlakovci odporni na sol in zmrzal svetujemo zmerno uporabo soli, saj se ob njeni pretirani uporabi zmanjša življenjska doba izdelka.

vir: Tlakovci Oblak