Plesen na steni: sanacija vlažnih zidov in injektiranje zidov

1. Plesen na steni

1.1 Zakaj se pojavi zidna plesen

Glavni vzrok za pojav plesni ali neprijetnega vonja je neustrezna hidroizolacija objekta. Vdor vlage v zid povzroči odpadanje ometa, nabiranje usedlin in madežev na stenah, nabiranje vode, trohnjenje lesa in rjavenja konstrukcije in armature in seveda bohotno rast zdravju škodljive plesni. Vse te posledice močno znižujejo kakovost bivanja in vrednost nepremičnine. Zato morate plesen na steni čimprej odpraviti. 

1.2 Plesen na steni je zdravju škodljiva

Plesen na steni oz. zidna plesen je zdravju škodljiva in lahko precej vpliva na kvaliteto življenja, sploh če smo alergični na plesni. Že zelo malo trosov plesni na steni lahko sproži alergično reakcijo, ta pa je toliko bolj burna pri malčkih in otrocih. Po ocenah zdravnikov in raziskovalcev je na stensko plesen alergičen vsak 20. 1.3 

1.3 Plesen na steni uničuje konstrukcijo

Zidno plesen povzroča vlaga, ki se na zidni površini zadržuje dalj časa. Če na zidu zagledamo plesen, potem torej vemo, da imamo težave tudi z vlago v notranjosti zidov. Ta vlaga lahko zaide v steno vse do konstrukcije, sploh če hidroizolacija ni pravilno izvedena ali če so na steni prisotne razpoke. Vlaga nato kondenzira, kar povzroči postopno propadanje konstrukcije. Zamanjša se ji nosilnost, konstrukcija ni več tako nosilna in izolativna, če gre za armiranobetonsko steno, začne armatura v betonu propadati, les prične gniti ...

Plesen na steni lahko naznanja na večji problem v notranjosti stene.

2. Sanacija vlažnih zidov: hidroziolacija

Sanacija vlažnih zidov je nujna, saj bo problem sčasoma postal samo še večji, nikakor pa ne pričakujte, da bo izginil sam od sebe. Sanacija zidov se lahko opravi na več način, v nadaljevanju pa vam predstavljamo najpogostejše. 

2.1 Hidroizolacija temeljev in zidov

Takšna sanacija vlažnih zidov je najpogostejša in prva, na katero uporabniki objekta pomislijo. Je zelo učinkovita in poskrbi, da se plesen na steni ne pojavi več. Edina garancija za trajno zaščito objekta pred prodiranjem vlage iz terena je kvalitetna vgradnja hidroizolacije. Hidroizolacija je najcenejša vrsta izolacije, vendar vam vložek ne bo prav nič koristil, če bo izolacija vgrajena nepravilno, zato izberite izkušenega mojstra. Pomanjkljiva in nenatančna hidroizolacija lahko povzroči resne težave in ogromne kasnejše stroške za sanacijo.

Hidroizolacijo vsekakor načrtujete in izvedite za vsako novogradnjo. Hidroizolacija temeljev, izdelava drenaže, hidroizolacija kleti, balkonov in teras so le nekateri izmed postopkov. Možna je tudi naknadna hidroizolacija starejših objektov. Ta se izvede tako, da se strojno prereže opečnati, kamniti ali betonski zid in se vanj po etapah vgradi hidroizolacijske plošče, ki preprečujejo dvig kapilarne vlage, zatekanje vode in preprečuje, da bi se zidna plesen ponovno pojavila.

Takšna sanacija vlažnih zidov je nekoliko bolj invaziven in drag poseg, a zagotavlja obstojne in dolgotrajne rezultate. 

3. Sanacija vlažnih zidov: injektiranje zidov

3.1 Kaj je injektiranje zidov?

Včasih pa ni problem vdor vlage, temveč tudi statična nestabilnost konstrukcije, ki poka, se poseda in ni potresno varna. Možni vzroki so slabo utrjena podlaga pred pričetkom gradnje, deformirani temelji zaradi neenakomerno izkopanega temeljnega jarka, izpiranje materiala izpod temeljev zaradi slabe drenaže, mehčanje nosilne podlage zaradi neustreznega odvodnjavanja meteornih vod ali zaradi počenega vodovoda, greznice, kanalizacije ipd. ter izsuševanje in krčenje vlažnega terena. V tem primeru je najboljša rešitev injektiranje zidov.

Injektiranje zidov je postopek zapolnjevanja praznih prostorov v konstrukcijskih elementih, s katerim statično ojačamo konstrukcijo, preprečimo dvigovanje kapilarne vlage in dosežemo vodotesnost konstrukcije.

3.2 Injektirna masa

Injektiranje zidov se deli glede na tip uporabljene injektirne mase, ta pa je odvisn od konstrukcije in želenih učinkov. Glede na tip konstrukcije in želene učinke sanacije lahko izbiramo med različnimi injektirnimi masami, ki se jim lahko dodajajo tudi aditivi za nabrekanje, dodatek proti dvigovanju kapilarne vlage, pucolani, bel cement, apno idr.

Injektiranje zidov je pogosta praksa, s katero je sanacija vlažnih zidov uspešno odpravljena.

Epoksidna smola se uporablja za injektiranje betona in manjših poškodb, saj veliko bolje prodre v konstrukcijo. Gre za kvaliteten, vendar nekoliko dražji postopek. Silikonska emulzija zmanjšana prepustnost vlage. S poluretani rešujemo težje poškodbe konstrukcije. Z njimi dosežemo vodno neprepustnost gradbenih konstrukcij. S cementno injektirno maso pa ojačamo kamnite in mešane kamnito-opečne zidove.

3.3 Injektiranje zidov - postopek

Najprej se izvrtajo vrtine v željeni del konstrukcije v katere se vgradijo ustrezni injektirni nastavki. Injektiranje zidov je natančen postopek, kjer si koraki sledijo v točno določenem sosledju. Strokovnjak določi globino, premer in število vrtin, glede na stanje konstrukcije in predhodno analizo s sondiranjem.

Sledi priprava injektirne cementne malte z dodatki, ki zaradi zaradi hidrofobnih lastnosti delno rešuje tudi problem kapilarnega navlaževanja temeljev. Pritisk injektiranja se prilagaja glede na trdnost tal in konstrukcije, količino injektirne mase pa glede na volumen razpok in votlin v konstrukciji. 

4. Sanacija vlažnih zidov - kristalizacijska tehnologija

Še posebej problematičen material za nastanek plesni je armiran beton. Ta je zelo porozen, ob poškodbi ali že lažjem potresu, ki ga mi morda sploh ne čutimo, pa pride do s prostim očesom komaj vidnih razpok. Te so idealne, da skoznje prodre voda. Vdor vode ne povzroča le plesni na zidu, pač pa tudi korozijo oziroma rjavenje jeklene armature v betonu. Rešitev za sanacijo vlage in plesni ter zaščito betona pred vdorom vode ponuja revolucionarna tehnologija kristalizacije oziroma kristalizacijska tehnologija, ki je na trgu relativna novost.

Kristalizacijska tehnologija deluje na podlagi dodatka, ki se doda betonu še v fazi priprave zmesi, sicer pa v nobenem pogledu ne vpliva na njegove mehanske lastnosti. Dodatek povzroči kemijsko reakcijo, do katere pride, če pride beton v stik z vodo. V tem primeru se iz odpadnih mineralnih produktov in vode tvorijo mikrokristali, ki so odporni na vodo oziroma so netopni in ki zaprejo vse mikrorazpoke do velikosti 0,5 mm. Tako se posledično tudi prepreči kapilarni vlek vode, kemijska reakcija pa poteka sama od sebe - kristali sproti zapolnjujejo vse nove mikrorazpoke, tako da do večje škode sploh ne more priti.

Tako imenovani aktivatorji, ki sprožijo kemijsko reakcijo in avtomatsko zaprejo mikrorazpoke v betonu, v materialu ostanejo ves življenjski cikel stavbe.

5. Sanacije zidne plesni: odprava toplotnih mostov

Zidna plesen se lahko pojavi tudi zaradi nastanka toplotnih mostov. Toplotni mostovi nastanejo, če toplotni ovoj stavbe ni bil pravilno načrtovan ali pa je bil slabo izveden. Najpogosteje se pojavijo na stikih različnih materialov in stavbnih oziroma konstrukcijskih elementov. Prvi korak, ki ga zahteva sanacija vlažnih zidov in plesen na steni, je identifikacija mest toplotnih mostov. Ko smo ta mesta našli, sledi dodajanje toplotne izolacije, sanacije detajlov in stikov ter zaprtje rapokic. 

6. Postopek elektroosmoze

To je postopek, ki poteka brez uporabe kakršnih koli kemikalij, njegov cilj pa je obrniti kapilarni tok vode, kar bi posledično povzročilo, da se začne voda pomikati nazaj proti tlom. Elektroosmoza temelji na tehniki pulzne resonančne elektroosmoze, ki se izvaja z napravo, ki ugotovi resonančno frekvenco vlaženega dela zidu, nato pa z električnimi tokovi obrne kapilarni tok vlage. Zahvaljujoč temu procesu se začne kapilarna dejansko pomikati nazaj v tla.

Ta sistem je še posebej uporaben tam, kjer večji posegi v stavbo zaradi varstva dediščine niso dovoljeni.

Elektroosmoza precej izboljša energetsko učinkovitost stavbe in zmanjša količino vlage v steni. Sistem je ekonomičen in trajen. Gre za odstranjevanje kapilarne vlage brez kemikalij ali drugih strupenih materialov, postopek je okolju in človeku prijazen. Ko naprava doseže polno moč, deluje v izjemnem premeru 32 metrov, kar pomeni, da sistem zadošča več prostorom hkrati, pri manjših objektih pa pokrije celo cel objekt. Če je objekt večji, se na več točk namesti več naprav.

7. Sanacija zidne plesni: preprečevanje

7.1 Kaj lahko storite, da preprečite plesen na steni

Po toči zvoniti je prepozno. Sami lahko naredite marsikaj, da preprečite nastanek plesni na steni. Prvi korak k temu je seveda pravilno zasnovana, projektirana in kvalitetno izvedena hiša, kar boste dosegli z dobrim projektantom in zanesljivimi izvajalci. Obstaja pa še nekaj trikov, s katerimi lahko uspešno uravnavate vlago v prostoru in tako preprečite nastanek zidne plesni.

7.2 Prezračevanje 

Prostore s povečano vlažnostjo, npr. kopalnico in kuhinjo, moramo redno prezračevati. Tako lahko preprečimo nabiranje vlage, ki kondenzira, sčasoma pa preraste v plesen na steni. Po tuširanju, kopanju ali intenzivnem kuhanju moramo vedno poskrbeti za dobro prezračenje prostora in za nekaj minut odpreti okna (dolžina je odvisna od letnega časa - pozimi je dovolj že nekaj minut, poleti včasih cela ura). Če imamo mehansko prezračevanje, to ni potrebno, saj se prostor zrači strojno in avtomatsko. 

7.3 Ogrevanje

Tudi če boste dalj časa odsotni, priporočamo, da ogrevanje prostorov pustite na minimumu. Idealno je, da temperatura notranjih prostorov nikoli ne pade pod 10 stopinj, saj se hladni prostori sušijo mnogo manj učinkovito, prav tako pa bomo kasneje porabili zelo veliko energije, da bomo prostor ponovno segreli na bivalno sobno temperaturo. 

8. Injektiranje zidov - cena

Cena za injektiranje zidov z injekcijsko maso je odvisna od vrste zidu (kamniti, opečni, betonski ...), velikosti razpok in zračnih žepov, injekcijske mase (običajna, hidrofobna, injekcijska smola), transporta, pomožnih del in seveda od izvajalca. Za injektiranje opečnih ali kamnitih zidov boste odšteli med 65 - 115 €/m³.