Sanacija vlažnih zidov in statično injektiranje zidov

1. Zakaj se pojavi vlaga in plesen na zidu?

Glavni vzrok za pojav plesni ali neprijetnega vonja je neustrezna hidroizolacija objekta, pojasnjujejo v podjetju Hak Plus. Vdor vlage v zid povzroči odpadanje ometa, nabiranje usedlin in madežev na stenah, nabiranje vode, trohnjenje lesa in rjavenja konstrukcije in armature in seveda bohotno rast zdravju škodljive plesni. Vse te posledice močno znižujejo kakovost bivanja in vrednost nepremičnine.

2. Hidroizolacija temeljev in zidov

Edina garancija za trajno zaščito objekta pred prodiranjem vlage iz terena je kvalitetna vgradnja hidroizolacije. Hidroizolacija je najcenejša vrsta izolacije, vendar vam vložek ne bo prav nič koristil, če bo izolacija vgrajena nepravilno, zato izberite izkušenega mojstra. Pomanjkljiva in nenatančna hidroizolacija lahko povzroči resne težave in ogromne kasnejše stroške za sanacijo.

Hidroizolacijo vsekakor načrtujete in izvedite za vsako novogradnjo. Hidroizolacija temeljev, izdelava drenaže, hidroizolacija kleti, balkonov in teras se le nekateri izmed postopkov. Možna je tudi naknadna hidroizolacija starejših objektov. Ta se izvede tako, da se strojno prereže opečnati, kamniti ali betonski zid in se vanj po etapah vgradi hidroizolacijske plošče, ki preprečujejo dvig kapilarne vlage in zatekanje vode.

3. Sanacije zidu, injektiranje

Včasih pa ni problem vdor vlage, temveč tudi statična nestabilnost konstrukcije, ki poka, se poseda in ni potresno varna. Možni vzroki so slabo utrjena podlaga pred pričetkom gradnje, deformirani temelji zaradi neenakomerno izkopanega temeljnega jarka, izpiranje materiala izpod temeljev zaradi slabe drenaže, mehčanje nosilne podlage zaradi neustreznega odvodnjavanja meteornih vod ali zaradi počenega vodovoda, greznice, kanalizacije ipd. ter izsuševanje in krčenje vlažnega terena.

Injektiranje je postopek zapolnjevanja praznih prostorov v konstrukcijskih elementih, s katerim statično ojačamo konstrukcijo, preprečimo dvigovanje kapilarne vlage in dosežemo vodotesnost konstrukcije.

4. Injektirna masa

Glede na tip konstrukcije in želene učinke sanacije lahko izbiramo med različnimi injektirnimi masami, ki se jim lahko dodajajo tudi aditivi za nabrekanje, dodatek proti dvigovanju kapilarne vlage, pucolani, bel cement, apno idr.

Epoksidna smola se uporablja za injektiranje betona in manjših poškodb, saj veliko bolje prodre v konstrukcijo. Gre za kvaliteten, vendar nekoliko dražji postopek. Silikonska emulzija zmanjšana prepustnost vlage. S poluretani rešujemo težje poškodbe konstrukcije. Z njimi dosežemo vodno neprepustnost gradbenih konstrukcij. S cementno injektirno maso pa ojačamo kamnite in mešane kamnito-opečne zidove.

5. Postopek injektiranja

Najprej se izvrtajo vrtine v željeni del konstrukcije v katere se vgradijo ustrezni injektirni nastavki. Strokovnjak določi globino, premer in število vrtin, glede na stanje konstrukcije in predhodno analizo s sondiranjem. Sledi priprava injektirne cementne malte z dodatki, ki zaradi zaradi hidrofobnih lastnosti delno rešuje tudi problem kapilarnega navlaževanja temeljev. Pritisk injektiranja se prilagaja glede na trdnost tal in konstrukcije, količino injektirne mase pa glede na volumen razpok in votlin v konstrukciji. Ker gre za zahteven postopek, z visokimi pritiski in kemikalijami, se ga nikakor ne lotevajte sami, svarijo v Hak Plus.

6. Injektiranje zidov - cena

Cena za injektiranje zidov z injekcijsko maso je odvisna od vrste zidu (kamniti, opečni, betonski ...), velikosti razpok in zračnih žepov, injekcijske mase (običajna, hidrofobna, injekcijska smola), transporta, pomožnih del in seveda od izvajalca. Za injektiranje opečnih ali kamnitih zidov boste odšteli med 65 -115 €/m³.