V nadaljevanju:

1. Vzroki za nastanek plesni na stenah
2. Posledice plesni
3. Sanacija plesni

1. Vzroki za nastanek plesni na stenah

Zrak ima sposobnost, da vase veže vlago. Za dobro počutje človek potrebuje vlažnost zraka med 40 in 60%. Idealna relativna vlažnost je 50%. Prenizka vlažnost povzroča draženje sluznice, previsoka pa bolezni dihal. Če se vlaga zraka dvigne na 80%, nastane plesen. Poglejmo primer. Če je v hiši 80 % relativna vlaga, se kondenz na zidovih izloča že, če ima stena 15,5°C. Stalna prisotnost vlage na steni sporam plesni omogoči, da se razvijejo. Za kondenzacijo vlage in nastanek plesni obstajata torej dva poglavitna razloga. Prvi je preveč vlage v prostoru, drugi pa hladne površine na notranji strani stanovanja.

Kako pa se izloča vlaga? Veliko je proizvedemo sami zaradi metaboličnih procesov in izdihavanja, pa tudi pri potenju in telesni aktivnosti. Mnogo več vlage pa nastane pri kuhanju, vlaga v stanovanju se izloča iz rastlin, zaradi umivanja ali sušenja perila.

Za vlago lahko najdemo tudi druge razloge. Ujeta je lahko ostala v konstrukciji, ki se pred vašo vselitvijo v hišo ni posušila. Morda prejšnji lastniki objekta niso dovolj prezračevali ali ogrevali.

Fizikalni zakoni po naravni poti omogočajo prehajanje vlage, zato je ključnega pomena prezračevanje. Sodobna PVC okna, ki so neprodušna, onemogočajo naravno izmenjavo zraka in prehajanje vlage v stanovanju. Naslednji poglavitni vzrok so hladne površine. Kritične so točkovne razlike v temperaturi. Te vedno povzročajo toplotni mostovi. Toplotni most je območje prevelikega prehajanja toplote, ki nastane zaradi nezadostno vgrajene izolacije, reg med oknom in špaleto. Praviloma ga bomo našli tam, kjer je stik dveh materialov ali dveh površin. Vlago v konstrukciji najdemo tudi zaradi kapilarnega vleka iz nezadostno izoliranih temeljev ali preprosto zaradi puščanja strehe.

2. Posledice plesni

Prvi najbolj opazni vzrok vlage v stanovanju je plesen. Pojavi se najprej pozimi na umazanih in starih površinah. Problematični so stari obrabljeni premazi ali strukturni ometi, ki zelo vpijajo vlago. Je škodljiva in nevarna za zdravje, zato vpliva na kakovost življenja. Že majhno število trosov plesni lahko namreč povzroči alergično reakcijo. Več kot 5 % ljudi je namreč alergičnih na zidno plesen, posebej dojenčki in otroci.

Česar pa ne vidimo, je vlaga v konstrukciji. Vlaga v nezaščiteni konstrukciji ima namreč negativne vplive nanjo. Če nismo vgradili parne zapore, stalno navlaževanje povzroča trohnenje kostrukcije, vmesnih vezivnih slojev in odpadanje ometa. Še nevarnejša je korozija armature v betonu, ki v ekstremnih primerih lahko povzroči porušitev ali vsaj poškodbe konstrukcije. Pretirana vlaga prav tako povzroča odstopanje parketa ali gnitje lesene konstrukcije.

3. Sanacija plesni

Če želimo sanirati problem vlage in plesni v stanovanju, se lahko lotimo reševanja vzrokov ali posledic. Če stanje želimo dokončno sanirati, so potrebni stalni ukrepi.

3.1 Izolacija zidov

Zagotoviti je potrebno zadostno toplotno prehodnost zidov, da niso hladni. Rešitev je torej dovolj debela izolacija, ki mora biti brez toplotnih mostov. Sanirati moramo vse razpoke, rege ali linijske toplotne mostove zaradi balkonov.

3.2 Ogrevanje

Stalno in zadostno ogrevane stene. Najslabše je, če varčujemo in recimo ponoči prekinjamo z ogrevanjem. Napačno je ogrevanje samo nekaterih prostorov stavbe. Vlaga se namreč iz toplih prostorov širi v hladne in se tam kondenzira.

3.3 Prezračevanje prostorov

Prezračevanje prostorov je ključni način za sanacijo vlage. Najbolj kritičen je zimski čas. Prostori morajo biti ustrezno ogrevani in redno prezračevani. Zelo priporočljivo je prezračevanje vsaj tri do štirikrat dnevno, kjer za nekaj minut stanovanje prezračimo na prepih, torej z odpiranjem vseh oken in vrat. Danes je vse bolj priporočljiva rekuperacija. Topel odhajajoči zrak segreje prihajajoči svež zrak in zmanjša toplotne izgube prezračevanja.

3.4 Pleskanje

Pleskanje je hitra rešitev posledice, a ne vzroka in začasno izboljša kakovost bivanja. Pleskamo lahko z apnom, saj na plesen deluje antiseptično ali dezinfekcijsko. Na trgu je mogoče dobiti barve z sredstvom za zaviranje razvoja plesni.

3.5 Plošče iz kalcijevega silikata

Kalicijev silikat zaradi visoke bazičnosti preprečuje nastanek plesni in je hkrati izolacijski material. Plošče so higroskopične, to pomeni, da nase prevzamejo odvečno vlago iz prostora in so dobra rešitev

Viri

- Vlaga v stanovanju http://housewares.about.com/od/humidifiersdehumidifiers/qt/humiditylevels.htm

-Boj proti plesni http://blackmold.awardspace.com/prevent-mold.html

Nasvet strokovnjaka iz podjetja Hidrorez d.o.o.

Zakaj se pojavi vlaga na zidovih in kakšne so posledice?

Vzroki za pojav vlage na stenah in posledično plesni so zamakanje strehe, žlebov, pršenje vode zaradi avtomobilov, eden izmed glavnih vzrokov pa je neustrezna hidroizolacija objekta. Zrak v takšnih prostorih je vlažen, vlaga v zidovih in s tem v materialih se kondenzira, posledično pa tako stanje pripelje do večjih stroškov ogrevanja. Material postane manj izolativen, saj je izolativnost materialov odvisna od zračnih žepkov v strukturi materiala. Zaradi vlage se trdnost vlažnega materiala slabša, opeka začne razpadati. Začne se tudi odpadanje ometa, nabiranje usedlin in madežev na stenah, nabiranje vode, trohnjenje lesa in rjavenja same konstrukcije in armature in seveda bohotno rast zdravju škodljive plesni. Vse te posledice močno znižujejo kakovost bivanja in vrednost nepremičnine.

Kakšen je postopek sanacije vlažnega objekta?

Najučinkovitejši način sanacije vlažne stene (zunanje ali notranje) je s horizontalnim strojnim rezanjem opeke, kamenja, betona med temeljem in steno s hidravlično diamantno rezalko in vstavitvijo izotekta debeline 4 mm z vlakni, če je možno pa 5mm. Za zagotovitev statičnosti objekta se izvede injektiranje - postopek zapolnjevanja praznih prostorov v konstrukcijskih elementih, s katerim statično ojačamo konstrukcijo. S cementno injektirno maso ojačamo kamnite in mešane kamnito-opečne zidove. Najprej se izvrtajo vrtine v željeni del konstrukcije v katere se vgradijo ustrezni injektirni nastavki. Pritisk injektiranja se prilagaja glede na trdnost tal in konstrukcije, količino injektirne mase pa glede na volumen razpok in votlin v konstrukciji.

V čem je razlika med vertikalno in horizontalno hidroizolacijo?

Horizontalna hidroizolacija je položena vzporedno s tlemi in preprečuje vdor kapilarne vlage iz temeljev in tal ter vdor podtalnice. Vertikalna hidroizolacija je izolacija sten, ki so nato zasute z zemljo in preprečuje vdor vlage iz zemlje. Položena je od temeljev do nekaj centimetrov nad terenom, da zaščiti steno tudi pred meteorno vodo.

S čim vse se poleg injektiranja ukvarjate v podjetju?

Izvajamo tudi vrtanje odprtin za prezračevanje, odtoke z diamatno krono različnih fi-jev, izreze odprtin za okna, vrata,… z diamantno hidravlično rezalko. Opravili smo tudi nekaj prestavitev sakralnih objektov – kapelic. Postopki so vidni na naši spletni strani in facebook strani Hidrorez d.o.o.
g.Slavko, Hidrorez d.o.o.