V nadaljevanju:
1. Vodovodne cevi
1.1 Vodovodne cevi v vašem domu
Vodovodne cevi so vse cevi, ki so del vodovodnega omrežja, ki posmezna gospodinjstva oskrbuje z vodo. Vodovodne cevi so tako del javne komunalne napeljave kot tudi del inštalacij domov, hiš in stanovanjskih blokov. Pozor, vodovodne cevi niso cevi, ki so del talnega ogrevanja ali stropnega hlajenja, kljub temu, da se po njih pretaka voda - te cevi niso cevi za vodovod, pač pa so del ogrevanja oziroma hlajenja.
1.2 Kdo si lasti vodovodne cevi?
Vse cevi za vodovod, ki tečejo pod cestami, pa tudi individualni priključki na javno omrežje, so v lasti podjetja, ki oskrbuje z vodo. Pred priključkom je na individualnem objektu vgrajen števec, vsa napeljava, ki poteka od števca naprej v vaš objekt, pa je v vaši lasti.
2. Števec za vodo in ostalo
2.1 Glavni ventil
Na točki, ko se konča priključek na javno napeljavo in se začne hišna napeljava, je inštaliran glavni ventil, ki je namenjen odprtju ali zaprtju vode celotnega objekta. Ta ventil se uporablja zelo redko, največkrat v primerih sanacije cevi vodo, ko v ceveh med popravilom seveda ne sme biti vode.
2.2 Števec za vodo
Zraven glavnega ventila je nameščen vodomer, po domače števec za vodo, ki meri vašo porabo v m3. Števec za vodo beleži pretok vode s krilatim kolesom. Porabo vode je potrebno letno beležiti. Količina porabljene vode, ki jo meri števec za vodo, je osnova za obračun mesečne vodarine. Lastniki lahko s pomočjo števca kontrolirajo in beležijo količino dejansko porabljene vode in tesnost notranjih cevi za vodovod. Priporočljivo je, da uporabniki občasno sami kontrolirajo števec za vodo in njegovo stanje, ker se lahko zgodi, da se pokvari, kar lahko privede do nekontroliranega odtekanja vode. Zaradi večje porabe, jo števec za vodo zabeleži, se nato občutno poveča tudi znesek na računu za porabo vode.
2.3 Redukcijski ventil cevi za vodovod
Nato imajo cevi za vodovod zraven vodomera na cevovodu nameščen še redukcijski ventil cevi za vodovod. Ta skrbi, da je raven pritiska vode v ceveh v objektu ustrezna. Neustrezen pritisk lahko poškoduje cevovod ali uniči naprave inštalirane v objektu. Nato pa je v sklopu hišne napeljave nameščena še mehčalna naprava, ki skrbi, da ima voda ustrezno trdoto tako, da vodi dovaja potrebne količine specifičnih kemikalij.
3. Hišne vodovodne cevi
Glavni del hišne napeljave pa so hišne cevi za vodovod, ki so lahko v objektu nameščene vertikalno ali horizontalno. Horizontalne cevi so položene v tleh ali stropu, pomembno je da so v ustreznem naklonu. Če naklona zaradi predolgih razdalj ali drugih arhitektonskih ovir ni mogoče zasnovati, je možno vgraditi črpalke, ki vodo dodatno poganjajo po ceveh. Vertikalne vodovdne cevi pa se nahajajo v stenah, v sami konstrukciji ali pa v izolaciji, kadar je ta nameščena na notranji strani.
4. Števec za vodo
Količina porabljene vode se meri z merilno napravo, ki se imenuje vodomer oziroma števec za vodo, meri p se v kubičnih metrih (m³). Količina porabljene vode, ki jo meri števec za vodo, je osnova za obračun mesečne vodarine. Lastniki lahko s pomočjo števca kontrolirajo in beležijo količino dejansko porabljene vode in tesnost notranjih cevi za vodovod. Priporočljivo je, da uporabniki občasno sami kontrolirajo števec za vodo in njegovo stanje, ker se lahko zgodi, da se pokvari, kar lahko privede do nekontroliranega odtekanja vode. Zaradi večje porabe, jo števec za vodo zabeleži, se nato občutno poveča tudi znesek na računu za porabo vode.
5. Napeljava cevi za vodovod
Vodovodne cevi se lahko napeljejo podometno ali predstensko. Predstenska napeljava se, ko že ime pove, nahaja pred steno. V posebnem modulu je skrit ves inštalacijski material, ki ga potrebujejo vodovdne cevi. Prednost tega sistema je, da je enostaven za montažo, enostavno pa je vodovne cevi tudi sanirati, če pride do okvare. Še vedno pa se bolj pogosto uporabja podometni sistem. Vodovodne cevi so sicer lahko kovinske, te so še vedno najpogostejše, lahko pa so tudi plastične. Plastične cevi za vodovod so nekoliko enostavnejše za menjavo, prav tako pa naj bi obstajala manjša možnost za razpoke in posledično nekontrolirano uhajanje vode.