Stopnišče: stopnice, podest in ograja za stopnice

1. Funkcionalno stopnišče

Stopnišče se mora načrtovati tako, da bo funkcionalno in udobno. Za stopnišče obstjajajo strogo določeni standardi, ki zapovedujejo, kakšen naj bo podest, ograja za stopnice in seveda dimenzije posameznih stopnic, torej višina, globina in pa kako dolga naj bo posamezno rameno stopnišča. Poznamo enoramno in dvoramno stopnišče. 

2. Posamezne stopnice

Stopnice so vodoravne med seboj odmaknjene ploskve v različnih višinah, po katerih hodimo navzgor in navzdol. Te morajo biti kar se da udobne za hojo, zato je zelo pomembno razmerje med višino in globino posamezne stopnice. To se lahko izračuna po formuli 2v x g = 63, kjer je v višina stopnice, g pa globina stopnice. Ponavadi se pri enodružinskih objektih v Sloveniji višina posameznih stopnic giblje med 16 in 18 cm, pripadajoča globina pa med 27 in 31 cm.

3. Stopniščna rama

Stopniščna rama je sosledje stopnic med dvema podestoma, oziroma med nadstropjema, če podestov ni. V stanovanjskih objektih so zelo pogoste dvoramna ali enoramna stopnišča. Uporabijo pa se lahko tudi troramne ali druge kombinacije stopnic. Za enoramna stopnišča je značilno, da v eni liniji povezujejo nadstropja, pri dvoramnih pa je vmes podest, smer hoje pa se od ene rame do druge spremeni. Stopniščne rame so ponavadi narejene v eni liniji, oglate, poznamo pa tudi okrogla stopnišča, ki so v nekaterih primerih lahko lep dodatek prostoru.

Pravilo je, da v eni stopniščni rami naj ne bi bilo več kot 18 stopnic, takrat moramo vmes pozicionirati podest. Pomembna je tudi širina stopniščne rame, ki naj ne bi bila manj kot 90 cm, ponavadi pa je okrog 100 cm, pa tudi do 120 cm. Kako široka bo stopniščna rama, je seveda najblj odvisno od prostora, ki je na voljo. 

4. Podest

Podest je ploskev, ki se pojavi med in/ali na koncu stopniščnih ram. Kadar je podest med stopniščnimi ramami, služi predvsem počitku uporabnika oziroma temu, da je hoja po stopnišču bolj udobna. Predstavljajte si, koliko lažje je hoditi po 12 zaporednih stopnicah kot po 24. Podest je torej namenjen razbitju enoramnih stopnic na dvoramne. Da je podest udoben in funkcionalen, predvsem za prenašanje pohištva, mora biti ta globok vsaj toliko, kot je široka stopniščna rama. Se pravi vsaj 90 cm, če pa imamo prostor, je bolje, da je ta še nekoliko globlji.

Podest je najpogosteje iz istega materiala, iz katerega so tudi nastopne ploskve stopnic ali pa je iz istega materiala kot tlak na tleh. 

5. Ograja za stopnice

Naloga, ki jo opravlja ograja za stopnice, je, da varuje uporabnika in mu nudi oporo. Ograja za stopnice mora biti visoka 110 cm. Pri ograjah, ki so sestavljene iz lamel, pa morajo biti posamezne lamele narazen manj kot 10 cm, predvsem zaradi varnosti naših otrok.

Ograja za stopnice se lahko sidra čelno (na stran) ali pa na nastopno ploskev stopnic. Danes obstaja tudi modernejša ograja za stopnice, ki se lahko sidrajo v medetažno ploskev in stopnice oziroma celo tla, tako da prekrijejo celotno površino. Te so primerne predvsem v primerih, ko želimo, da ima naše stopnišče več prezence v prostoru in da je bolj izrazito dizajnirano. 

5.1 Kakšna naj bo ograja za stopnice

Ograja za stopnice je lahko iz različnih materialov, lahko so steklene in delujejo popolnoma transparentno, lahko so polne, lahko pa tudi popolnoma dematerializirane v obliki kovinskih zajl. Danes je moderna ograja za stopnice iz "kurje mreže", ki se napnejo od tal do stropa, nanje pa lahko obešamo nam ljube okraske in spominke. Kakšno estetiko naj ima ograja za stopnice je zato odvisno predvsem od videza stopnic - ograja za stopnice naj nadaljuje in dopolnjuje material in estetiko stopnišča.